ljubezen

Knjige

Pobeg iz teme

Pobeg iz teme vključuje dve fazi: prva je spoznanje, da tema ne more ničesar skriti. Ta korak običajno vzbudi strah. Druga pa je spoznanje, da ni prav ničesar, kar bi hotel skriti, tudi če bi lahko. Ta korak omogoči pobeg iz strahu. Ko nisi več voljan karkoli skrivati, si voljan ne samo stopiti k obhajilu, ampak tudi razumeš mir in radost.

Svetosti v temi nikoli ne moreš zares skriti, se pa glede tega lahko varaš. To zavajanje te prestraši, saj se v svojem srcu zavedaš, da to je zavajanje in tako se neizmerno trudiš, da bi ga vpeljal kot resničnost. Čudez umesti resničnost tja, kamor sodi. Resničnost pripada samo duhu in čudež priznava samo resnico. Tako razblini iluzije 0 tebi in te pripelje v stik s seboj in Bogom. Ko da čudež um na voljo Svetemu Duhu, sodeluje v Spokoritvi. Tako vpelje pravo funkcijo uma in popravi njegove zmote, ki so zgolj pomanjkanja ljubezni. Tvoj um je lahko obseden z iluzijami, duh pa je večno svoboden. Če um zaznava brez ljubezni, zaznava prazno lupino. Ta se ne zaveda duha znotraj. Spokoritev pa duhu vrne njegovo pravo mesto. Um, ki služi duhu, je neranljiv.

Tema je pomanjkanje svetlobe, tako kot je greh pomanjkanje ljubezni.

Sama po sebi nima nobenih posebnih lastnosti. Je primer verovanja v “pomanjkanje”, iz katerega lahko izide samo zmota. Resnica je vedno obilje. Tisti, ki zaznavajo in priznavajo, da imajo vse, nimajo nobenih potreb. Spokoritev ti ima namen vrniti vse oziroma ima namen to vrniti v tvojo zavest. Tako kot vsakomur, ti je bilo vse dano že s tvojim stvarjenjem.

Iz knjige A Course in Miracles

Partnerstvo

Hočem pravega moškega!

A na tržišču res ni nobenega odraslega, dozorelega in socializiranega moškega? Več moških spoznam, bolj ugotavljam, da je samski stan še najboljši. Po vseh letih poskusov enostavno nimam več moči, da bi se ukvarjala z nedoraslimi moškimi, ki ne vidijo niti 5 cm naprej od svojega nosu. Pa ne govorim o dioptriji, da ne bo kakšnih pomot.

Pred kratkim sem znova ugotovila, kako leta ne prinesejo doraslosti in kako izkušnje ne pomenijo dozorelosti. Res nimam več idej, kako spoznati pravega moškega, ki poseduje vse tiste značilnosti, ki se mi pri moškem zdijo bistvene. Sem brala, da moške spoznaš pri različnih dejavnostih. A ne glede na to, da imam toliko različnih dejavnosti in da mesečno spoznam ogromno novih ljudi, sem do sedaj videla le dva moška, ob katerih mi je vzelo sapo.

Dovolj imam tudi vseh tistih oddanih moških, ki mi pihajo na dušo, potem pa zaradi moje neodzivnosti besede obrnejo in mi govorijo, kako jaz osvajam njih. Prav neverjetni so. Sploh tisti, ki pri “pecanju” dodajo še to, da ne vedo, zakaj sem jim všeč, ker moja postava res ni po “standardih”, a jih vseeno močno privlačim. Na začetku se mi je zdelo to še zanimivo, sčasoma je postalo nadležno, potem me je prizadelo, sedaj pa razumem.

In tudi vse ostale razumem. Mi je pa dovolj tega, da sem stalno jaz tista, ki za druge nekaj naredi. Da sem stalno jaz tista, ki skrbi za druge. In da sem stalno jaz tista, ki moške zadovoljuje. Tudi to, da moški želijo “obdelavo”, se mi je včasih zdelo superin fajn. Sploh, ko so mi povedali, kakšni so razlogi za njihove želje. A sedaj, pri teh letih, sem potegnila črto. Ne. Ne želim več odnosov, kjer moram biti jaz pobudnica za vse, kar se dogaja. Kjer sem jaz tista, ki skrbim. Ki kažem, da si želim.

Dovolj mi je tega. Hočem odnose, kjer si bo moški želel od mene še kaj več kot moja usta. Hočem moškega, ki bo odrasel, dozorel, socializiran, inteligenten, vešč komunikacije, vljuden, gentlemanski, pozoren in dišeč.
Da.
Dišeč.

Hočem dišečega moškega, za katerega me ne bo skrbelo, ali je spodaj čist ali ne.
Hočem moškega, ki bo pokazal, da si me želi in bo imel na “lagarju” tisoč in eno idejo za popestritev rutinskega obdelovanja. Hočem moškega, ki bo znal ciljati sredino školjke, in hočem moškega, ki bo sposoben udariti po mizi, hkrati pa bo razumevajoč, nežen in ljubeč.

Da.
Takšnega hočem!
Pravega moškega. Ki bo vse v enem.
In hočem ga tukaj in zdaj v vsej njegovi magičnosti!

Danijela F.

Pesmi

Spet

Znova porinil si me v kup nelagodja.
Znova pritisnil na gumb novega kroga.

Počutim se drobno, v kotu ujeto.
Ti zraven mene, ogromen kot senca šakala, se ponosno razkazuješ.
Svoje mišice brusiš na mojih si ranah.
Prav hrepeniš po mojih vbodih.
Čeprav že zdavnaj našel si drugo plesalko.

Jaz pa še vedno sama.
V kotu.
Čakam na limun in srečni razplet.

V celicah mojih tvoje ime še vedno kraljuje.
Še vedno se zibam v najinih ritmih.
Pa kdaj že končno, RES KONČNO, šla bom naprej.

Ne vem, nimam več idej.
Vse sem poskusila.
Vse zbrusila.
Pa še vedno sem tukaj.
Še vedno si v meni.
Tudi nocoj.

A vsaj prvič sem se postavila zase.
Postavila se strmo in vztrajala jasno.
Presenečenje tvoje bilo je neizmerno.
Sledil je plaz sladkih besed, kako nisem te prav razumela.

Vedno vse na mene prelagaš.
Vedno si ti tisti, ki se ne prilagajaš.

Znova v joku tukaj sama sedim.
Znova iz kota iščem žarke ljubezni.
Znova se dvigam iz lastne pozabe.

Le kdaj, le kdaj, tega ne bom več dovoljevala?
Le kdaj, le kdaj bom končno v ljubečem objemu zaspala?

Danijela F.

Pesmi

Kaj pomeni?

Hodila sem po širni jasi,
kjer v belem cvetu srečala sem otroka
in sem ga vprašala:
Otrok, povej mi
Kaj pomeni biti srečen,
Kaj pomeni biti ljubljen
In kaj pomeni biti radosten?
Povej mi,
Kdo je ta, ki žarek sreče ga osvetljuje?
Kdo je ta, ki v srcu nosi le ljubezen
In kdo je ta, ki dovoli si biti radost?

Hodila sem naprej do morja,
Kjer na skali stari modrec je sedel
In še njega sem vprašala.
Starec, pa ti povej mi,
Kaj pomeni biti moder?
Kaj pomeni biti pošten in iskren
in kaj pomeni biti pogumen?
Povej mi,
Kdo je ta, ki vso modrost pozna?
Kdo je ta, ki s poštenostjo je odet
in vedno le iskrene misli govori?
Kdo je ta, ki kakor sulica poguma, k svojim ciljem leti?

Nihče od njiju nič ni rekel
Tiho zrla sta v daljavo
Kjer veter nosil svetlobo je v zraku
Šele, ko sem prišla na konec
Vedela sem kaj pomenila je tišina,
Ki prihajala je z njunih ust

DOVOLI BITI SI LJUBEZEN IN MODROST,
DOVOLI BITI SI SREČA IN RADOST,
DOVOLI BITI SI ISKRENOST IN POŠTENOST
DOVOLI BITI SI POGUM!
TI SI ČLOVEK Z VSEMI TEMI POTENCIALI
TOREJ, NE SPRAŠUJ, LE BODI!

Paulina

Motivacija

Vsi smo bogovi v sebi

Kot deklico so me učili, kdo naj bi bil Bog. Tega vsemogočneža so mi predstavili kot bitje, ki zmore vse. Ki je v vsem. Ki vse vidi. Ki vse ve. Ki na nas pazi. Ki nas neskončno ljubi. In ki nas bo po smrti odrešil.

Najprej sem seveda verjela. Bila sem tako vzgojena. Potem pa so se zgodila prva razočaranja in spraševala sem se, kako lahko nekdo, ki nas neizmerno ljubi in zmore vse, dovoljuje, da tako trpimo. Ko sem o tem spraševala religiozne ljudi, so me vedno odpravili z besedami, da “bog že ve”. A ta odgovor me ni nasitil. Iskala sem informacije in po letih takšnih in drugačnih pripetljajev ugotovila, da ima cerkev kot institucija le malo skupnega s tistim, kar piše v Svetem pismu. Modrosti, ki jih je učil Jezus, dajejo uvid v bistvo življenja. Dajejo posamezniku moč nad njegovim življenjem in ga učijo, kako si sam ustvarja vse, kar živi. Nikjer ni zaslediti besed o kopičenju bogastva in premoči nad drugimi.

Jezus je bil modrec, ki je živel bistvo in ga razdajal ljudem. Bil je tudi bog. Vendar bog v sebi. Prav tako kot ste vi, jaz in vsi mi. Vsi smo bogovi v sebi. Vsi imamo namreč v sebi moč, da si ustvarimo takšno življenje, kot si ga želimo. Pa naj si bodo to čudovite ali boleče izkušnje.

Vse, kar mislimo, tudi tisto, kar mislimo o drugih, se vrne k nam. Nobene misli ni mogoče izničiti, lahko pa jih nadomestimo z drugimi – s spremembo vibracije. Ljubezen ima najvišjo vibracijo. Ljubezen pomeni vse, kar je. Celotno vesolje. Ljubezen do vsega in vseh. Do živih in neživih stvari. Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju. Največja mera človekovega potenciala je dosežena, ko je aktivirana največja mera ljubezni. Ljubezen tudi najhitreje pripelje do cilja. Je močnejša od boja. Je popolna varnost. Je enost, ne ločenost. Je odgovor na vsa vprašanja. In je rešitev vseh težav (Egli, 2002). Da. Rešitev vseh težav.

Karkoli se nam zgodi, lahko ljubimo. Odločitev je naša. Če bomo ljubili, bomo v svoje življenje priklicali še več ljubezni. In prav tako smo za vse, kar se nam zgodi, lahko hvaležni. Tudi pri tem je odločitev naša. Vendar več hvaležnosti v življenje prinese več tistega, za kar smo lahko hvaležni. Verjetno se boste mnogi vprašali, kako lahko ljubiš in si hvaležen za bolezen, razočaranje, izgubo otroka, partnerja, službe itd.

Z mojega vidika bolezen pomeni neskladje med dušo in telesom in je pravzaprav proces osvobajanja. Je opozorilo, da je čas, da nekaj spremenimo. Prav tako razočaranja in izgube pomenijo, da nas nekaj kliče k spoznavanju sebe. V vseh odnosih, ki jih imamo (s partnerjem, sorodniki, otroki, prijatelji, sodelavci in drugimi), smo odgovorni samo za svojo polovico odnosa, torej zase. Za drugo polovico je odgovorna oseba, s katero smo v odnosu. Drugi ljudje delujejo zaradi sebe in ne zaradi nas. Zato ničesar ne jemljimo osebno, drugih ne sodimo (da ne bomo sojeni), bodimo brezgrajni v besedah in vselej dajmo vse od sebe. In najpomembnejše – svojega bližnjega ljubimo kakor samega sebe. Ljubezen do sebe in do vseh drugih nam omogoča doseči cilje z najmanj časa in napora (Ruiz, 2002; Ruiz in Ruiz, 2010).

Če nas zapusti partner, se ponavadi predamo žalosti in se sami sebi smilimo, kako smo ubogi in kako nismo vredni ljubezni. Prav. Če se tako odločimo, je to naša pravica. Imamo pa še eno opcijo. In to je, da začnemo ljubiti. Najprej sebe. Da se ljubimo za to, kar smo in kakršni smo. Brezpogojno. Pretekle izkušnje odpustimo; odpustimo tistim, ki so nas prizadeli, in odpustimo sebi.

Vse na svetu si ljudje sami ustvarimo. Tako dobro kot slabo. In odgovorni smo za vse, kar se nam zgodi. V vesolju ni žrtev in ni naključij. Vse je energija in objektivnega sveta ni. Vse, kar zaznavamo, zaznavamo vsak na svoj način, ki je prežet z lastnimi izkustvi, prepričanji in občutji.

S spremembo mišljenja začnemo takoj ustvarjati drugačne vibracije, drugačne energije in tako tudi drugačno prihodnost. Preteklosti ne moremo spremeniti, spremenimo pa lahko svoje mišljenje TUKAJ in ZDAJ, če le hočemo. Seveda se spremembe ne zgodijo takoj. In tudi vedno nam ne uspe takoj najti smisla v situaciji.

Tudi misli morda ne predajamo samo pozitivnostim. A vaja dela mojstra. Mojster pa vajo. In vse ima svoj smisel. Celotno vesolje je namreč ena sama energija. Vsi smo povezani. Vsi smo eno. Hkrati pa vsak zase čisto svoj svet in svoj bog.

Danijela F.

(Viri: Egli, R. (2002). The LOLA Principle.; Ruiz, D. M. (2002). Mojstrstvo ljubezni.; Ruiz, D. M., Ruiz D. J. (2010). Peti dogovor.)

Pesmi

Odpuščam

Mnogokrat sem se spraševala, če sta si me res želela. Sem mar v njuno življenje vstopila brez
povabila? Tako sem pogosto čutila. Kot punčka sem po ljubezni hrepenela, le toplih nežnih objemov sem si želela. Hitro sem od doma odšla, odrasla zase in še za druge. Nekje globoko je vladala praznina po njima. A nisem se je zavedala.

Postala sem mama. Dajala sem se vso in še več. Še vedno pa sem hrepenela. Ko objemala sta moje otroke, je bolelo. Skelelo. Peklo. V dno duše je rezala bolečina. Zakaj jaz tega nisem imela? Mnogo sem doživela. Zdaj tudi moj objem otrok ni samoumeven. Ni več moči. Ni strasti. In zdaj razumem. Če v tebi ljubezni ni, tudi nihče drug je ne dobi. Nisem vedela, da takrat strti njuni srci sta bili, mene, majhne deklice se to dotaknilo ni. Nisem razumela, vse sem preveč resno vzela. S seboj nosila breme to, dokler me na tla ni spravilo. Vse, kar se mi je v življenju zgodilo, se je iz želje po njuni ljubezni porodilo. In do neizmerne jeze je vodilo. Do tišine in ignorance, a k sreči so niti angelske to tišino prerezale.

Šla sem in ju objela, odpustila tudi sebi, ker skoraj sem ju preklela. Zdaj vedela sem, da biti starš ni lahko, in lahko sem spustila to breme pretežko. Prosila sem ju, naj me vidita. Ne kot sama si želita, ampak naj vzameta to, kar od mene lahko dobita. Naj me sprejmeta, kot sem. In naj toliko več ne skrbita. Naj pustita, da poletim in z njima čimprej svojo srečo delim. Hvaležna sem jima, da živim.

Lamia

Pesmi

Vrtiljak čustev

Tvoja ignoranca je zarezala v globino telesa.
Zdi se kot ognjena igla, ki je prebodla moje srce.
Spet si me postavil ob mrzel zid.

Kdaj mi vendar bo jasno, da polagam upe v prazno košaro?
Kdaj se bom zmogla postaviti zase?
Pa ne samo pred tabo.
Najprej pred sabo.

Tvoja odtujenost je zarezala kot najostrejši meč.
Tvoj hlad presegel je zmogljivost mojih ramen.
Tokrat …tokrat zares boli.

***

Počutim se kot na vrtiljaku čustev.
Iz obžalovanja se vrtim v žalost.
Nato pa v jezo.
In znova v jok.
Zdi se, kot da tavam v polni praznini.

Občutek izgube se meša z osamljenostjo.
Solze zalivajo obraz.
In žalost zajezila je občutke veselja.

Kot da se mi svet je ustavil.
Kot da se končno prebujam.
Kot da končno dojemam…
dojemam, da te nikoli več ob meni ne bo.

Do danes bili četudi prikriti so upi.
Želje.
Ljubezen.

Oh. Ljubezen.
Vsakič znova iluzorno ugotovim, da še vedno te “ljubim”.
Da še vedno si del mojega biti.

Poskusila sem tisoč načinov, kako te spustiti.
Kako spremeniti.
A vsakič znova prihajam nazaj.

In nocoj znova sem tukaj.
A tokrat na drugačen način.

Tokrat soočam se s slovesom od tebe.
Od naju. Najinih spominov.
V sebi iščem moč za korake naprej.
Za osvoboditev od tebe.
Za osvoboditev sebe.

Se zdi, kot da že tisočkrat na tem istem mestu sem stala.
Saj vse te občutke bi že od daleč prepoznala.
Kaj bi dala, da bi končno jih prerasla.
Da bi si mehko postlala.
Da bi končno zares samo vesele pesmi prepevala.

Danijela F.

Pesmi

Zavrnjena

Besede že davno izrečene,
a želje…želje nepotešene.
In tiste solze sreče
so zdaj še bolj boleče.

Pusti me, zaboga!
Bom pač sama šla po svetu…
Ne, mene tvoja drža toga
ne bo zlomila v letu!

Potovala bom in brala,
čudovite knjige bom pisala,
gledala najlepša obzorja,
obiskala tega sveta vsa morja!

Prerasla bom bolečino v srcu.
Vem, prišel nekoč bo ta čas!
Odpravila bom cmok v grlu.
Zadonel takrat bo moj glas!

V šepetu ga boš tudi ti prejel.
Prišel bo na krilih vetra iz daljav.
Mogoče pa boš takrat dojel,
da ves čas sem imela PRAV!

Naj končno prežame bela me svetloba,
naj v njej raztopi se težka ta grenkoba.
Naj me že zapusti ta želja po romanci,
naj v njej uživajo le prijatelji in znanci.

Hejdi Martinšek

Osebnostna rast

Prijatelj, kako globoko seže najina ljubezen?

Skozi življenje potujemo ob spremstvu različnih oseb. Z njimi ustvarjamo odnose, ki vedno temeljijo na ljubezni ali primanjkljaju le-te. Na osnovi odnosov prevzamejo osebe različne vloge. Ugotavljam, da se pri tistih odnosih, ki temeljijo na ljubezni, vedno vzpostavi ena osnovna vloga – vloga prijatelja.

Od začetka svojega življenja pa vse do zadnjih dni imamo svobodno voljo, da si sami izbiramo prijatelje. Tako sta prvi dve osebi, ki sem si ju v življenju izbrala za prijatelja, moja starša. Mati mi je pokazala, kaj pomeni pravi prijatelj. Pridobila si je moje zaupanje, da sem z njo varna. Pokazala mi je, da me sprejema takšno kot sem in da mi bo vedno stala ob strani. S tem je postala moja najboljša prijateljica in šele nekaj mesecev za tem sem priučeno izgovorila besedo “mama”.

Oče mi je skozi brezskrbno igro pokazal, kako se do prijateljev obnašati, in še danes nosim s sabo tako pozitivne kot nekatere negativne miselne vzorce v odnosih z njimi. V mojih nadaljnjih korakih skozi življenje sem ustvarjala številna prijateljstva, s katerimi sem skušala ugotoviti negativne vzorce in jih odpraviti ter ojačati tiste pozitivne. Skozi igro. Skozi skupno učenje.

Skozi številne kave, ob katerih smo delili tako majhne kot najpomembnejše izkušnje in iz njih pridobljena spoznanja. Pravi prijatelji so me vedno opozorili na napake in mi ponudili nasvet, vendar nikoli niso zahtevali, da delujem po njihovih pravilih. Kadar se je šlo zame, so mi prepustili odločitev.

Prišli so tudi trenutki, ko smo se odločali za skupne cilje. Tako sem se naučila predstaviti svoje stališče in sprejeti stališče drugega. S tem so mi prijatelji pokazali pomembnost ustvarjanja skupnih dogovorov. Tako je naša ljubezen cvetela in se s vsako izkušnja poglobila – pa če je bila pozitivna ali negativna.

Pripravili so me na naslednji pomeamben odnos v življenju – na partnerja. Ta nam navadno nosi kjučne lekcije. Take, ki jih sprva težko sprejmemo. Mogoče je prav zato pomembno, da se imamo s partnerjem v prvih mesecih neverjetno čudovito. Kot bi bili v nebesih! Zaljubimo se. A kmalu se zavemo, da to ni dovolj! Če nismo že prej vzpostavili odnos prijateljstva, ga začnemo pogrešati. Šele, ko se dva začneta dogovarjati za skupne cilje, lahko postane zveza popolna. Če se to ne zgodi, tudi najbolj romantična ljubezen kmalu propade. Ko partnerja ujameta ravnotežje prijateljstva, ljubezni ni nikoli preveč ali premalo, saj takrat oba ljubita enako.

Nenazadnje mi vsi ti odnosi pomagajo spoznavati svojo najglobljo prijateljico. Ta je prav ves čas z mano – ob največjih dosežkih in najbolj temačnih čustvih. Izpostavlja mi dvome in strahove. Vedno znova me opozarja na preslišane pomanjkljivosti. Kar je še bolj pomembno, pomaga mi jih odpravljati. Prav zato moja ljubezen do nje sega globoko in vsak dan globlje! Tudi ti imaš tega prijatelja. Vprašaj se, kako globoko seže tvoja ljubezen. Kajti, kolikor ljubiš prav tega, toliko lahko ljubiš vse ostale.

Prijatelji pridejo in grejo. Do tistega trenutka, ko bom jaz prehodila svojo pot in morala oditi, bom s vsakim gradila na najgloblji ljubezeni, ki jo premorem! Hvala vam, da potujete z mano!

Hejdi Martinšek

Motivacija

Zaljubi se v življenje!

“Ko se zaljubiš v življenje, izginejo vse omejitve. Omejitve kot so denar, problemi z zdravjem, pomanjkanje sreče in pravih priložnosti. Izginejo omejitve v uživanju ljubečega odnosa s partnerjem.” (R.B)

Preden sem se zaljubila v življenje sem bila prepričana, da bom uspela, če se bom borila proti stvarem, ki jih preprosto ne maram, ki mi niso všeč. Če se bom znebila vsega tega, mi bo ostalo samo tisto kar imam rada in moje življenje bo postalo pravljica. A res?

Včasih sem zapravila ure s preštevanjem nepravičnosti, ki so se mi zgodile, zapisovanjem dogodkov, ki so mi naredili krivico. Pozornost sem posvečala tistim stvarem in občutkom, ki sem jih sovražila. Sončne popoldneve in dragoceno energijo sem zamenjala za tuhtanje o nepravičnem življenju, ki mi je bilo dano.

In danes sem hvaležna, da sem spoznala svojo veliko napako. Ničesar se ne moremo znebiti. Vse kar nas obdaja je lepo, čudovito in dovršeno, pa naj se sliši še tako ironično. In dejstvo je, ko se osredotočimo na stvari, ki jih imamo radi, jih nevede prikličemo k sebi.

Kako se torej zaljubiti v življenje?

♥ Osredotoči se na stvari, ki jih imaš rad
Vsi podcenjujemo moč svojih misli. Misli dobre misli in dobil jih boš. Ko se odločimo in v svojem razmišljanju preklopimo na tisto, kar imamo radi kaj kmalu dojamemo, da smo resnično začeli spreminjati svoje življenje. V vsakem trenutku lahko najdemo tisto kar ljubimo. Ampak kdo bo potem poskrbel za vse tiste stvari, ki jih ne maramo? Kdo bo pazil na njih, medtem, ko bomo mi osredotočeni samo na tisto, kar imamo radi?

Dokazano je, da slabe priložnosti, negativni ljudje in neprijetnosti začnejo bledeti in dejansko izginjati, ko mislimo tiste misli, ki nas navdajajo s pozitivno energijo in pravimi občutki. In ne samo to. Spoznavamo vedno nove in nove stvari, ki jih imamo radi. Ustavimo se in občudujemo tudi sosedove vrtnice.

♥ Ne misli na stvari, ki jih ne maraš
Preveč energije in moči porabimo za stvari, ki jih ne maramo. Govorimo in razglabljamo in se pritožujemo in na koncu razočarani ugotovimo, da je s svetom nekaj narobe, ne pa z nami. Naše misli vsem tem negativnim stvarem dajejo neskončno moč in nas hkrati oropajo dragocenega časa, ki bi ga lahko porabili za ustvarjanje čudovitih stvari. Kot je Mati Tereza nekoč dejala, ko so jo vprašali, zakaj se ne udeležuje shodov proti vojni. Rekla jim je: “Ko boste organizirali proteste za mir zagotovo pridem.”

♥ Zavedaj se, da vidiš zgolj in samo tisto kar misliš, da vidiš
Vse kar smo je rezultat naših misli, je ugotovil Buda. Vidimo le tisto kar mislimo. Svet je hologram – tridimenzionalna predstava naših misli. Spremenimo ga lahko v vsakem trenutku. Ja seveda?! Kako je mogoče spremeniti življenje v katerem živimo, če lahko spreminjamo in kontroliramo le naša čustva? Življenje, ki ga večina ljudi živi je ena sama bitka, kup nesrečnih dogodkov in frustracij, ki jih tu in tam prekine kratko obdobje sreče, uspeha in zadovoljstva.

Dokler se ne odločimo bodo ta obdobja kratka. Potem si bomo želeli več časa polnega sreče in zadovoljstva. Svoje misli moramo namenoma usmeriti v ta obdobja v katerih se počutimo odlično, v katerih je skoraj vse popolno in če bomo dovolj vztrajni, bodo čez čas prevladala.

♥ Zaljubi se v stvari za katere si mislil, da je to nemogoče
Na prvi pogled se zdi kot zanimiv izziv, potem pa postane ena izmed najslajših stvari v življenju. Košček, ki ga je enostavno vzljubiti se skriva v vsaki stvari, v vsakem bitju. Samo poiskati ga je potrebno, saj se le-ti navadno skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo.

Stvari, ki se jim upiramo, ljudi, ki se jim izogibamo, to v resnici predstavlja pot, ki jo moramo v tem življenju prehoditi. Kadar se soočimo z neprijetnimi občutki na tej poti, se moramo zavedati, da nas nekje čaka nekaj lepega in prijetnega. Ko se bomo nehali upirati, bo bolečina izginila.

♥ Največ pozornosti nameni tistim stvarem, ki ti pomenijo največ
Prevečkrat posvečamo veliko pozornosti stvarem, ki si je sploh ne zaslužijo. Ki v našem življenju nimajo velikega ali sploh nikakršnega pomena. Tisto čemur posvečamo svoje misli in pozornost vzhaja kot hlebec kruha. Pozornost je torej kot kocka kvasa, ki jo postavimo v središče naših misli in pustimo, da se napihne in napolni naše celotno bitje. Naj kreativne, pozitivne in ljubeče misli postanejo center naše pozornosti.

Rada imam način s katerim me življenje podpira. Rada imam čarovnijo v vsakem trenutku. Ljubim ljudi, ki mi jih na pot postavlja življenje. Ljubim ta nevidni tok veličastne energije, ki mi dovoljuje, da ljubim več, dobim več in dajem več. Ko sem resnično osredotočena na stvari in vsa živa bitja v svojem življenju, se moje življenje spreminja v čudež.

Nastja

Partnerstvo

Novi krog

V tisočinki sekunde sesuješ me kot hišico iz kart.
Pritisneš na točke, ki sem jih komaj zakrpala.
Komaj zacelila.

In znova v njih zasije luknja praznine.
Luknja lastne manjvrednosti.
Sram pred tem, kar sem.
Da bi se skrila pred celim svetom v luknjico majhno.
Neopazno.
Prikrito.

Zate na meni nič ni zares dobro.
Vedno verbaliziraš stvari, zaradi katerih počutim se slabo.
A vse to zaviješ z mašno ljubezni.

Saj to res je ljubezen.
Ker vse je ljubezen.

In vse to je moje.
Moj novi krog.
Moje izkušnje.
Lekcije.
Spoznanja.

Tokrat znova pritisnil na krhke si gumbe.
Znova pritisnil na trhle podeste.
Znova postavil si me na stare, znane že ceste.
Izbruh viharja predeluje mi žalost.
Osamljenost.
In ne-samo-zadostnost.

Vse znova prišlo je na plano.
Vse tisto, kar je že davno bilo prepoznano.
A še vedno je v meni ostalo.

In lušči se po lupinah.
Kot kakšna čebula.
Sloj za slojem odpada.

In to še vedno se močno razkraja.
Čeprav sedaj se vsaj hitreje poberem.
Predvsem pa prepoznam, zakaj se to dogaja.

Ne ugotavljam, kaj je tvoje in kaj moje.
Ukvarjam se s sabo.
S tem, kar sesulo je mene.

Ker samo to je moje.
Moje edino.
In glasno priznam, da danes mi ni prav fino.
Čeprav lahko bi znova z nasmehom prikrila.
Se za racionalizacijo skrila.

In se “lagano sportski” sprostila.

A danes s tem se dejansko ukvarjam.
Vpijem. Kričim.
Glasno se jočem.
Dovoljujem občutkom, da pridejo ven.
Da izlije se vse, kar noter je še.

Nočem več teh stalnih vbodov.
Nočem več bolečih strelovodov.
Hočem veselje.
Ljubezen.
In blaženi mir.

Ti trenutno si moj največji učitelj.
Kriterij napredka.
Napredka, kako močno v sebi sem trdna.
Ko tvoje opazke začutila bom kot čisto ljubezen, takrat zares bom stopila naprej.

Danes pa sem znova v krogu.
V krogu prepoznavanja sebe.
Svojih darov.
Svoje moči.
In tople ljubezni.

Tudi do tebe.
Ker hvaležna sem ti.
Ker vse je ljubezen.
Tudi jaz in ti.

Danijela F.

Motivacija

Strah : Ljubezen

Vsa naša čustva vodita na eni strani strah in na drugi ljubezen. Strah nosi v sebi energijo polno nasprotij, izolacije, skrivanja, bežanja in nasilja. Ljubezen pa ima energijo, ki se nenehno širi, odpira, razdaja in zdravi. Strah oblači naša telesa v drage obleke. Ljubezen nam dovoljuje goloto. Strah se opira na naše imetje, ljubezen ga nesebično razdaja. Strah te priklene z železnimi verigami, ljubezen pa prijazno tke nežne niti in te nevidno poveže z drugimi.

Strah in Ljubezen tiho sedita v mojem bitju. Kot dva tigra. Izzivata me naj nahranim enega od njiju. Katerega bom nahranila?

Nastja

Motivacija

50 vprašanj

Vprašanja, ki ti dajo misliti. Ker včasih je ravno postavljanje pravih vprašanj, odgovor.

1. Koliko let bi imel, če ne bi vedel za svojo starost?
2. Kaj je slabše, neuspeh ali nikoli poskusiti?
3. Če je življenje tako kratko, zakaj počnemo toliko stvari, ki nam niso všeč in tistih, ki jih imamo radi pa ne počnemo?
4. Ko je vse rečeno in storjeno, ali boš povedal več kot si storil?
5. Katera je tista ena stvar, ki bi jo najraje spremenil na svetu?

6. Če bi bila sreča v nacionalni valuti, kakšno bi bilo delo, ki bi te naredilo bogatega?
7. Ali delaš to v kar verjameš, ali se skušaš zadovoljiti s tem kaj počneš?
8. Če bi bila povprečna življenjska doba ljudi 40 let, kako bi živel svoje življenje drugače?
9. Do katere mere si dejansko kontroliral pot, ki jo je ubralo tvoje življenje?
10. Kaj te bolj skrbi? Če delaš stvari pravilno ali če delaš prave stvari?

11.Imaš kosilo s tremi prijatelji, ki jih spoštuješ in občuduješ. Vsi so začeli kritizirati tvojega tesnega prijatelja, a ne vedo, da je tvoj prijatelj. Kritika je neokusna in neupravičena. Kaj narediš?
12. Če bi lahko ponudil ob rojstvu otroka le en nasvet, kakšnega bi dal?
13. Bi kršil zakon, da bi zaščitil ljubljeno osebo?
14.Ali si že kdaj doživel, da si v nečem videl norost in kasneje tam sprevidel ustvarjalnost?
15. Kaj je tisto, kar veš narediti drugače kot večina ljudi?

16. Kako to, da stvari, ki tebe naredijo srečne, ne osrečijo še vseh ostalih ljudi?
17. Kaj še nisi storil pa si to resnično želiš narediti? Kaj te ovira pri tem?
18. Se oprijemaš nečesa, kar bi moral izpustiti, da gre svojo pot?
19. Če bi se moral preseliti v drugo državo, kam bi se preselil in zakaj?
20. A pritisneš gumb na dvigalu več kot enkrat? Ali res verjameš, da naredi to dvigalo hitrejše?

21. Bi bil raje zaskrbljeni genij ali vesel naivnež?
22. Zakaj si ti, ti?
23. Si takšen prijatelj, kakršnega si sam želiš imeti?
24. Kaj je huje? Ko se dober prijatelj odseli ali ko izgubiš stik z dobrim prijateljem, ki živi
prav v tvoji bližini?
25. Za kaj si najbolj hvaležen?

26. Kdaj je čas, da prenehaš računati tveganja in koristi, in samo greš naprej ter delaš tisto, kar veš, da je prav?
27. Bi raje izgubil vse svoje stare spomine ali pa nikoli bil zmožen ustvariti novih?
28.Kako bi živel svoje življenje, če bi ti preostal še en teden? Kako bi živel svoje življenje, če bi imel na voljo 5 let? Kako bi živel svoje življenje, če bi vedel, da boš živel večno?
29. Ali se je tvoja največja bojazen kdaj uresničila?
30. Se spomniš 5 let nazaj, ko si bil zelo vznemirjen? Si še danes mnenja, da je bilo vredno tako odreagirati?

31. Kateri je tvoj najsrečnejši spomin iz otroštva? Zakaj je tako poseben?
32. Kdaj v tvoji bližnji preteklosti si se počutil najbolj strastno in poln življenja?
33. Če ne zdaj, potem kdaj?
34. Če še nisi dosegel tistega kar želiš, kaj imaš za izgubiti?
35. Si že kdaj preživel čas z nekom, ki ni rekel ničesar in te je obšel občutek, kot da je bil to najboljši pogovor do sedaj?

36. Zakaj religije, ki podpirajo ljubezen, povzročajo toliko vojn?
37. Ali je mogoče brez dvoma vedeti, kaj je dobro in kaj zlo?
38. Če bi sedaj dobil milijon evrov, bi dal odpoved v svoji službi?
39. Ali bi raje imel manj dela ali več dela v katerem dejansko uživaš?
40. Ali se počutiš, kot da si živel ta dan že stokrat prej?

41. Bi bilo tvoje življenje boljše ali slabše, če bi vedel, dan, čas in kraj, ko boš umrl?
42.Če bi vedel, da bodo vsi ljudje, ki jih poznaš, jutri umrli… koga od njih bi danes obiskal?
43. Bi bil pripravljen zmanjšati svojo pričakovano življenjsko dobo za 10 let v zameno, da bi postal zelo privlačen ali slaven?
44. Kakšna je razlika med obstajati in resnično živeti?
45. Če se učimo iz naših napak, zakaj nas je vedno tako strah, da bi naredili napako?

46. Kaj bi storil drugače, če bi vedel, da ti nihče ne bo sodil?
47. Kdaj si nazadnje zaznal zvok svojega dihanja?
48. Kaj imaš rad? Je katero od tvojih preteklih dejanj izražalo to ljubezen?
49. Če pomisliš za 5 let nazaj, se spomniš kaj si naredil včeraj? Kaj pa dan pred tem? Ali dan pred tem?
50. Odločitve so se začele prav zdaj! Vprašanje je: Ali se boš odločal sam zase ali boš dovolil, da drugi odločajo namesto tebe?

Pesmi

Sem ljubezen

Sem ljubezen.
Spočeta v nebesih
In rojena v oblakih.

Sem ljubezen.
Pristala sem na Zemlji
In sem v vseh morjih sveta.

Sem ljubezen.
Prežema me strast,
Neskončna in polna hrepenenja.

Sem ljubezen.
Prelivam se iz trenutka v trenutek
In občutim neskončno blaženost.

Sem ljubezen.
Vseskozi se širim
In vedno rastem.

Sem ljubezen.
Del tega vesolja
A enkratna in neponovljiva.

Sem ljubezen.
Dopuščam duši,
Da izbira poti in me vodi.

Sem ljubezen.
Polna notranje moči
in čustvene modrosti.

Sem čista ljubezen.

Nastja

Motivacija

Življenje je učenje

…in potem se naučiš, da je neskončna razlika, če nekoga držiš za roko in ne zahtevaš njegove duše, da ljubezen ne pomeni opore in družba ne pomeni varnosti. In naučiš se, da poljubi niso pogodbe in darila ne obljube, sprejmeš svoje poraze z dvignjeno glavo in gledaš naprej, s ponosom ženske in ne obžalovanjem deklice.

In naučiš se, da gradiš svoje poti danes, saj razmočena zemlja jutrišnjega dne mogoče ne bo zdržala, cesta prihodnosti pa se lahko konča kot slepa ulica v puščavi.

In čez čas se naučiš, da tudi preveč sončnih žarkov opeče, da je vrtnarjenje prijetno opravilo, ko v duši vzniknejo najčudovitejši cvetovi in ne čakaš na dan, da te bo nekdo presenetil s šopkom rož. In naučiš se potrpežljivosti in vztrajnosti, naučiš se biti trden in zaveš se, da si vreden. In z vsakim dnem
se naučiš več …

Nastja

Motivacija

Živi

Ko je moj cilj preživeti, hodim po znani in varni poti. Ne zmenim se za sanje, možnosti in priložnosti, ki mi jih ponuja svet.

Ko pa se odločim, da bom živela, zvesto sledim stvarem, ki me veselijo, navdihujejo in vodijo tja, kjer se počutim najbolje.

Ko se trudim zgolj preživeti, so moji dnevi sivi, zlivajo se v neskončen niz dolgočasnih navad in vsakodnevne rutine.

Ko zares živim, se vsak moj dan začne s smislom, nadaljuje z namenom in konča s sklepom, da je bil to najboljši dan v mojem življenju.

Ko zmorem dan le preživeti, se mi ves svet kaže kot tragedija na obrabljenem odru, kjer igralci v strahu in brezvoljnosti, postopajo po škripajočih deskah in čakajo na konec.

Ko pa živim je moj svet velika arena, osvetljena z neštetimi reflektorji, ki mi razkrivajo skrivnosti tistega dne in me usmerjajo v raziskovanje in ustvarjanje.

Ko je moj edini cilj, da preživim še en dan, se vse vrti okoli mene. Sebičnost je ta dan glavna junakinja, preračunljiva gospodična, ki nerada dela usluge drugim in skrbno pretehta, kaj bo dobila v zameno.

Ko dan živim je moje edino veselje pomagati ljudem, jih poslušati in jim stati ob strani. Brez pričakovanj. Brez plačila. Celo brez zahvale.

Ko preživim še en siv in turoben dan, se trudim za preživetlje zgolj zato, da premagam vse, ki mi pridejo nasproti in ob koncu dneva zgrabim največjo nagrado.

Ko živim je moj dan kjub dežju sončen. Vesela in zadovoljna razdajam mir, razumevanje in ljubezen.

Ko uspem preživeti dan, usmerim vso energijo v preživljanje. Ne menim se za ljudi, živali ali naravo. Vsi so tu zaradi mene in mojih potreb, potreb po premagovanju osamljenosti, potreb po hrani in zraku.

Ko živim vidim lepoto vsepovsod. Ptice me s svojim petjem nežno prebudijo, sonce me objame s svojimi toplimi žarki, sosedov maček se prijazno podrgne ob moje noge in voznik v avtomobilu mi z nasmehom ustavi pred prehodom za pešce. Ta dan smo vsi eno. Ta dan smo vsi ljubezen.

Ko vse svoje moči usmerim v to, da preživim dan, me zanima le še to, kaj si drugi mislijo o meni.

Ko resnično živim sem srečna in hvaležna, da sem jaz – najboljša in edina različica sebe.

Nastja

Življenje

Prijatelj

Prijatelja sta se odločila prehoditi puščavo. Bilo je vroče, bila sta žejna. Vendar sta vztrajala. Hodila sta in hodila in nekje sredi puščave sta se skregala. Prišlo je tako daleč, da je prijatelj drugemu primazal konkretno klofuto. Tisti, ki je bil oklofutan je bil prizadet, vendar ni rekel besede. Zavil je malo s poti in v pesek napisal: “Danes me je najboljši prijatelj klofnil po obrazu.”

Hodila sta dalje in sredi puščave našla oazo. Odločila sta se, da se spočijeta in okopata. Tisti oklofutani se je nesrečno zapletel v močvirnato dno in se začel utapljati. A ga je prijatelj uspel še pravočasno potegniti iz vode. Ko si je nesrečnik malo opomogel je v skalo vklesal: “Danes mi je najboljši prijatelj rešil življenje.”

Prijatelju, ki ga je najprej oklofutal in mu potem rešil življenje nekaj ni bilo povsem razumljivo, zato je vprašal: “Klofnil sem te in s tem prizadel. To si napisal v pesek. Rešil sem te iz vode in to si vklesal v skalo. Zakaj?” In drugi mu je odgovoril: “Kadar nas kdo prizadene bi morali to zapisati v pesek, kjer lahko veter izbriše bolečino. In kadar kdo naredi nekaj dobrega za nas, bi morali to vklesati v skalo. Tak napis se nikdar ne izbriše.”

Človek bi potreboval veliko pokopališče, da bi zakopal vse napake svojih prijateljev. Neverjetno, kaj vse ti pravi prijatelj odpusti. Ker pravo prijateljstvo je nič drugega kot razumevajoča ljubezen.

Nastja

Zgodbe

Podstrešje

Ko se sprehajam skozi spomine, naletim na delčke prizorov, ki so nekdaj sijali kot bleščeč sončen dan. Poberem jih in si jih pobliže pogledam a spoznam kako krhki so.

Ko se sprehajam skozi spomine, najdem tisoč obrazov, ki sem jih srečala skozi vsa ta leta. A ko se približam njihove podobe obledijo,njihova identiteta se ovije v meglo.

Ko se sprehajam skozi spomine, me obda nešteto različnih glasov, ki sem jih tolikokrat slišala. A ko skušam razbrati besede se zavem, da iz njih sporočila ne morem več sestaviti.

Ko se sprehajam skozi spomine, mi pride pod roke steklenička polna solz. Radovedna sem iz česa so solze, zato jo odprem. Na moje veliko razočaranje se razlijejo, a za vsako natanko vem, kaj jo je povzročilo. Solza obupa, solza izgube, solza bolečine, solza nemoči, solza razočaranja. Pomirim se s preteklostjo. Hitro pospravim solze nazaj v stekleničko. Odložim jo na prašno polico.

Ko se sprehajam skozi spomine, naletim na srebrno škatlo za nakit na kateri piše “smeh”. Odprem jo in iz nje se vsujejo srečni dnevi, šale, presenečenja in vesel glasen smeh. To so nasmehi dobrih dejanj in ljudi, ki so jim omogočili živeti. Ujamem poglede ljudi, ki so te nasmehe in ta smeh delili z mano: družina, dobra prijateljica, bežni znanec.

Ko se sprehajam skozi spomine najdem zaklenjeno škatlo. Odklenem jo in počasi odprem, saj ne vem kaj se skriva v njej. Vse kar najdem v njej je kupček prahu. Odmaknem pogled, zaprem oči in še enkrat pogledam. Prah je začel dobivati obliko. Kmalu so se izoblikovale besede, ki jih nekoč nisem hotela izgovoriti. Žal je sedaj prepozno. Odpuščanje nikar ni premagalo ponosa, besede ljubezni so ostale neizrečene zaradi sovraštva, spodbudne besede so ostale za zidovi ljubosumja. Bolečina neizrečene besede je ostra in preveč boleča, da bi jo lahko nosili v svojem srcu. Naj ostane v škatli.

In ko takole sedim med spomini pogledam na zbirko pred seboj. Tu je obrabljena obleka, ki sem jo nosila v upanju, da bom opažena,občudovana. Polne skrinje nekdaj dragocenih stvari, na katerih se sedaj nabirajo pajčevine in rja. Pa slike sanj in fantazij, ki so včasih pomenile bistvo mojega sveta. Sedaj pa so le slike zamujenih priložnosti. In ogledala različnih oblik in velikosti, v katera so ujete moje podobe; od dojenčka, punčke, mladega dekleta in končno odrasle ženske.

Moj pogled pa pritegne vaza v kotu. V njej so čudovite marjetice. Zakaj so tam? Od kdaj neki stoji ta vaza v kotu? Ne morem priklicati dogodka, ne upam se dotakniti teh prelepih cvetov. Opazila sem, da je na vazi napis LJUBEZEN. In ….

Ljubezen iz te vaze se je razlila po mojem podstrešju spominov, prah in temo je zamenjala bleščeča svetloba in napolnila moje bitje. Povsod naokrog ležijo ti prelepi cvetovi. Moji spomini.

Nastja

Nasveti

Začini z Ljubeznijo

Smo, kar jemo, a nekaj je še pomembneje: sami vplivamo na to, kar jemo – od deske za rezanje, kuhinjskega lonca do mize in našega želodca. Predstavljaj si, da imaš veliko kuhinjo in vse začimbe, ki so na voljo. Od tebe pa je odvisno, kako jih boš uporabil/a. Zdravilne lastnosti hrane se spreminjajo z našo pripravo in mislimi, ki jih projiciramo vanjo. Med samo pripravo, hrana vsrka vase in se prepoji, tako s pozitivnimi kot negativnimi mislimi ter čustvi.

Pomisli na to kako močne zdravilne lastnosti ima hrana ali pijača, ki jo pripravimo za bolnega otroka, partnerja ali prijatelja. Čaj je le čaj, če ni pripravljen z namenom zdravljenja. In pozitivni nameni, ne negujejo le telesa, temveč tudi našo dušo.

Nasveti za kuhanje z ljubeznijo:

♥ Spremeni kuhinjo v udoben, sproščujoč prostor ter vanjo stopaj s pozitivnostjo. Okrasi jo s stvarmi, ki te bodo spominjale na ljubezen, mir, zadovoljstvo, veselje…
♥ Po želji lahko pred pripravo izrečeš ali zapoješ lasten blagoslov nad sestavinami in jim s tem vtisneš svoj pozitivni namen.
♥ Pripravo hrane jemlji kot eno vrsto meditacije: osredotočaj se na čiščenje, lupljenje, rezanje zelenjave, merjenje tekočin, mešanje začimb, dodajanje zelišč.
♥ Bodi navzoč ves čas v postopku kuhanja od začetka do konca tako, da posvečaš pozornost lepoti sestavin in čarobnosti, s katero se zlijejo in postanejo nekaj novega.

Pri prehranjevanju pa je pomembno:

♥ Hrano jemo le takrat, ko smo umirjeni.
♥ Vzamemo si čas in nikamor ne hitimo ter končamo, ko smo siti.
♥ Ne pozabimo tudi na to, da se prebava začne že v ustih in ne šele v želodcu. Dobro prežvečimo in uživamo – takšna meditacija je ena najkoristnejših meditacij za zdravje in notranjo srečo.

Pripravljeno jed začini s hvaležnostjo in ljubeznijo ter postrezi.

Dober tek

Starševstvo

Mami koliko si stara?

Mami, koliko si stara? Kaj misliš? Dve. Ne, kmalu bom trideset. To je pa veliko, te številke ne poznam.

Otroštvo je najlepši letni čas življenja. Sladkosti teh let se ne morejo kosati z dolgočasnim odraslim življenjem. Mogoče bo kdo izmed vas oporekal tej trditvi, češ saj sem mlad po srcu. Ampak dejstvo je; odrasli smo na svojo veliko žalost prestari za razno razne lumparije, ki smo jih počeli kot otroci. Ko se zamislim najbolj pogrešam tisto pravo …

∗ Ljubezen in Pozornost
Ko otrok vkoraka v prostor, v trenutku privabi pozornosti. Ko to stori odrasla oseba se to le redko zgodi. Kadar pa se le-ta pojavi, navadno izstopa s svojim stilom oblačenja ali obnašanjem, seveda v želji da bi dobila pozornost, da bi bila opažena. Otrok se nikdar ne trudi biti nekdo drug, ker je prepričan, da mu ves svet leži pred nogami takšnemu, kot je.

∗ Prijateljstvo
Sklepanje prijateljstev med otroki je nekaj najpreprostejšega na svetu. Ko otrok deli čokolado v peskovniku ima takoj kup prijateljev. Ne razmišlja ali bo dobil kaj v zameno ali mu bo ta prijatelj morda kdaj v življenju na kakršenkoli način koristil. Odrasli sklepamo
prijateljstva drugače, najpogosteje iščemo sorodne in predvsem koristne duše.

∗ Odpuščanje
To je nekaj, na kar odrasli radi pozabimo. Otroci z neverjetno lahkoto odpustijo v samo nekaj kratkih trenutkih. In zadeva je pozabljena. Ne pogrevajo in ne razglabljajo v nedogled. Z odraščanjem pa se ta občutek “odpustiti in iti naprej” kar nekako izgubi.

∗ Brezskrbnost
Otrok ve, da se odrasli ukvarjamo z vsemogočimi skrbmi. Oni jih nimajo. In ko otrok enkrat odraste vsi pričakujemo, da bo odgovoren za to in ono.

∗ Biti JAZ
Otrok se pači, kriči, pleše, poje, skače in to je nekaj … normalnega. Otroci pač to delajo. Navadno nas odraslih te stvari ne motijo in če je otrok zdrav, mora biti poln energije, navihan in razigran. Na žalost ta otroškost kmalu postane daljna preteklost, saj se vse preveč oziramo na okolico in mnenja drugih.

Otroštvo je ena izmed faz življenja, ki mine in se nikdar več ne vrne. Ampak dokler negujemo to otroškost v svojem bitju in nas vsak dan vodijo predvsem vesele, brezskrbne in ljubeznive misli, smo lahko mi odrasli otroci … no malo bolj veliki otroci.

Nastja

Motivacija

Darilo iz srca

Vse prehitro nam lahko naša čustva postanejo samoumevna in predvidevamo, da ljudje, ki jih imamo radi, vedo, kaj čutimo do njih. Čeprav so jim navadno znana naša čustva, so besede: “Rad/a te imam!” darilo, ki bi ga našim ljubljenim morali čim večkrat podariti, saj je izkazovanje ljubezni pomemben del negovanja vsakega ljubečega odnosa. Pa naj bo to odnos med partnerjema, prijatelji, sosedi, starši ali sorojenci.

Le kdo bi postal utrujen od nenehnega prigovarjanja, da je ljubljen? In prav te besede mu lahko obrnejo življenje na glavo, privabijo nasmeh na obraz, polepšajo dan, povedejo razmerje na novo raven ter okrepijo in utrdijo predano vez. Vsi hrepenimo po tem, da slišimo te tri preproste besede: Rad/a … te … imam. In ko izpovemo svojo ljubezen do drugih, jim izkažemo naklonjenost na najpomenljivejši način. Del izpolnitve, ki jo prinaša ljubezen do nekoga, se skriva tudi v tem, da tej osebi povemo, da jo ljubimo ali jo imamo radi.

Morda ti gre izpovedovanje čustev težko z jezika, zlasti če si odraščal med ljudmi, ki jih nikoli niso izražali z besedami. Besede: “Rad/a te imam!” je drugi osebi najbolje izreči brez kakršnihkoli pričakovanj o povrnitvi vložka. So darilo iz srca, ki ga pošljemo neposredno v srce prejemnika. Ker vsak od nas kipi od obilja ljubezni, so kakršnekoli skrbi, da nam je bo zmanjkalo, če teh besed ne bomo deležni nazaj, popolnoma odveč. Zato odvrzi vse strahove, skrbi in zaupaj svoja čudovita čustva ljudem, ki ti veliko pomenijo.

Ljubezen obstaja, da jo izrazimo, ne da jo zadržimo v sebi.

Splošno

Želim ti

♥ Veselje kadar si žalosten
♥ Lahek korak po težkih poteh
♥ Mavrico, ki se prismeji izza temnih oblakov
♥ Smeh, ki ti poljublja ustnice
♥ Sončni zahod, ki ti ogreje srce
♥ Objem, ko te volja zapusti
♥ Lepoto, ki za tvoje oči
♥ Pravo prijateljstvo, ki te predrami
♥ Zaupanje, da boš lahko verjel
♥ Samozavest, ko boš dvomil
♥ Pogum, da boš spoznal kdo si
♥ Potrpljenje, ko boš spoznaval resnico
♥ Ljubezen, da izpolniš svoje življenje

Nastja

Knjige

Naučite se ljubiti

V času, ko je potrošništvo največja oblika zabave, v času, ko smo ljudje kljub socialnim omrežjem najbolj osamljeni, v času, ko temeljne človeške vrednote izginjajo kot sneg na soncu, v teh časih je pomembno, da se vračamo k osnovam. In kaj je bolj osnovnega kot temeljno načelo in vodilo – LJUBEZEN. Prevelikokrat pozabljamo zakaj, še bolj pogosto, kako. Knjiga, ki jo tokrat predstavljamo nudi odgovore na marsikatera vprašanja in daje jasna navodila kako doseči in najti ljubezen – v sebi, v drugih.

Knjiga Naučite se ljubiti je lahko vaša, če sodelujete v nagradni igri na Facebooku, in sicer na tej povezavi >>

Temeljna ideja knjige je, da prav vsi v sebi nosimo iskro, ki jo moramo poiskati in ki jo lahko razpihamo v žareč plamen ter tako izrazimo svojo temeljno naravo – predajamo ljubezen in pomagamo drugim.

Spodbuja nas, da se odločimo, da se bomo sprejemali, spoštovali same sebe in druga živa bitja, spodbuja, da se odločimo spremeniti stara prepričanja in vzorce in spodbuja, da porušimo ovire, ki smo si jih postavili sami.

Pokaže nam kako se (spet) naučimo ljubiti s tem da se zavestno naučimo sprejemati odločitve in predvsem, kako potem te odločitve udejanjiti. V pomoč ponuja ustrezne tehnike osebnega zavedanja in nas spodbuja, da jih tudi uresničimo. Večina teh tehnik temelji na psihosintezi (metoda psihološke rasti in samouresničevanja za tiste, ki nočejo ostati sužnji svojih notranjih prikazni ali zunanjih vplivov, za tiste, ki se nočejo pasivno podvreči notranji igri psiholoških sil, in so odločeni, da bodo obvladovali svoje življenje.), holističnem pristopu, ki pri proučevanju človekove osebne rasti in razvoja, posameznika postavi prav v ospredje.

Posamezna poglavja obravnavajo določen aspekt osebne rasti, ki nam pomaga na poti k bolj svobodnemu in celostnem predajanju ljubezni, vsako poglavje pa vsebuje tudi praktične vaje, ki vam bodo pomagale, da boste lahko tudi sami izkusili pomembne vidike vsakega obravnavanega področja.

Naj bo ta knjiga darilo, za vas, za vaše bližnje, za vse, ki jih imate radi in za katere si želite, da bi se te čudovite veščine (ponovno) naučili, v vsej svoji popolnosti in žaru. Ker na koncu ni pomembno kakšen avto vozimo, niti kako zelena je sosedova trava, pomembna je ljubezen, do sebe in posledično do drugih, pomirjenost s sabo in svetom, odprto srce in iskrena želja po tem, da smo boljši ljudje.

Soavtorja knjige Naučite se ljubiti sta Eileen Caddy, pisateljica in soustanoviteljica fundacije Findhorn na Škotskem, in David Earl Platts, pisatelj in predavatelj, ki že več kot 35 let poučuje in dela z različnimi skupinami in posamezniki po vsem svetu.

Starševstvo

Vrtnica

Nekdo je nekoč rekel: “Lahko se pritožuješ, da ima vrtnica trnje ali pa se veseliš ob dejstvu, da ima trnje take lepe cvetove.”

Najstniki so kot vrtnice – eno izmed najlepših božjih stvaritev; nežna in občutljiva bitja obdana s trnjevim oklepom. Za nas starše je navkljub ljubezni in razumevanju, nemalokrat težko prebiti ta oklep in se povezati z najstnikovo notranjo lepoto.

Da bodo vrtnice ohranile svojo vitalnost in se uspešno branile pred različnimi težavami, je pomembno, da jih ustrezno negujemo. Vrtnarske rokavice, gnojilo in veliko ljubezni in naše vrtnice bodo najlepše v soseski. Da bi lahko uživali v družbi naših najstnikov si moramo straši nadeti rokavice čustvene moči, starševske zrelosti in brezpogojne ljubezni, ki nas bodo ščitile pred trni strahov, sovražnosti in jeze, ki pokukajo iz našega najstnika, kadarkoli je ogrožena njegova osebnost.

Naše rokavice pa morajo biti ravno pravšnje debeline. Velikokrat se nam namreč zgodi, da se preveč zaščitimo pred zbadljivkami, nemogočim vedenjem in neskončnim seznamom “pametnih” pripomb našega najstnika. Pravi izziv se je sredi bitke z našim najstnikom spomniti, da je trnje s katerim se je obdal, njegov ščit, ki ga varuje pred nevarnostjo sveta odraslih, v katerem išče svoje mesto. Želja po samostojnosti, nagajivi hormoni, jeza in razni dražljaji iz okolice so le nekateri dejavniki, ki otežujejo že tako težko življenje najstnika.

Starši smo mu dolžni stopiti naproti. Srečajmo se z njim nekje na pol poti in mu ponudimo prostor, spodbudo, ljubezen in razumevanje. Možnost majhnih, a zanj pomembnih odločitev, mu bo utrdila samozavest, spoznal bo načela in vrednote, na katerih temelji pošten svet odraslih. Počasi, korak za korakom bo stopal proti vratom, ki se mu odpirajo v svet odraslih, zato ga poslušajmo, kadar se na križišču sprašuje, kam, zakaj desno in ne levo. Ne zaslišujmo ga, ne kaznujmo za vsako malenkost, naj ve, da smo tukaj, pripravljeni pomagati, svetovati in skupaj z njim razmišljati o stvareh, ki se mu zdijo pomembne.

Vsekakor pa ne sme pozabiti, da smo starši tisti, ki postavljamo osnovna pravila. In ta pravila morajo spoštovati. Ne smemo dopustiti, da plevel preraste naše vrtnice in jih zaduši s svojo agresivnostjo.

Skozi čas bomo starši hvaležni za vsak trn, kljub razočaranjem, ki smo jih bili deležni. Naš najstnik se bo s pravilno vzgojo, rednim zalivanjem z ljubeznijo, škropivi proti plevelu in pravilnim prirezovanjem, razcvetel v najlepšo vrtnico, ki nam bo v ponos in veselje.

Nastja

Živali

Resnična Valentinova zgodba

Veterinarji so dvomili, da bo štorklja preživela, potem ko so jo nekje na Hrvaškem ustrelili divji lovci. Niso pa vedeli kako zelo predanega partnerja ima ob sebi. Poznali so namreč samo samico, ki so jo poimenovali Malena. Vedeli so, da nikoli več ne bo mogla leteti, saj je imela prestreljeno krilo. Odnesli so jo v gnezdo prepričani, da ne bo preživela zime. Ko je njen partner Rodan odletel na jug z njunim naraščajem so si bili enotni, da se Malena ne bo nikdar več parila in bo zaradi rane in nezmožnosti letenja slej ko prej poginila. Poškodba je bila prehuda.

Družina Vokič, ki je celo zimo skrbela za štorkljo je veterinarjem dokazala, da se motijo. Z njihovo pomočjo je Malena preživela dolgo in mrzlo zimo. Še bolj pa jih je presenetila novica, da se je njen partner Rodan vrnil v gnezdo, kjer sta poskrbela za nov zarod štorkelj.

Rodan tako vsako leto preleti 13000 kilometrov daleč na jug Afrike, kjer na toplem preživi zimo in se spomladi vrne v gnezdo, k svoji ranjeni pernati partnerki. Ker je ona pohabljena, Rodan uči potomce leteti in jih vsako leto pelje v tople kraje, sam pa se zvesto vrača k svoji ljubezni.

Še en dokaz, da prava ljubezen ne pozna meja. Kljub pohabljenosti in tisočim kilometrom, ki ju ločita, sta ti dve štorklji dokaz nesebične ljubezni, prave povezanosti in bi lahko bile zgled marsikomu od nas.

Nastja

Življenje

Kuharski recepti, ki jih prinaša življenje

Nekaj se dogaja. Čutim to, lahko skoraj zavoham. Nekaj je v zraku, diši kot pomlad, vendar ima temperaturo poletja. Tako daleč je, a hkrati tako blizu, da bi se skoraj lahko dotaknila. Kuha se. Vre, tli, se peče. Ideje švigajo kot podivjane in če imam slučajno pri sebi list papirja in kuli, lahko kakšno celo ujamem.

Vse skupaj je ustvarjalen proces, ki mi ponoči včasih ne pusti spati, čez dan pa povzroči, da me zadevajo vali energije, ki udarjajo vame in me dvigujejo visoko v zrak.

Vse skupaj bi lahko opisala kot kuhanje kosila za ljudi, ki jih imam rada. Vsaka sestavina je izbrana z ljubeznijo in skrbjo in vedno pazim, da so sestavine uravnotežene. Nikamor se mi ne mudi, kuham počasi in uživam v vsaki minuti. Skrbno mešam in pazim, da upoštevam vrstni red dodajanja sestavin v lonec.

Povedati moram, da ne kuham sama. Smo štiri kuharice amaterke, ki skupaj ustvarjamo glavno jed. Vsaka s svojim talentom in vsaka s svojim okusom. Vsaka od nas, jedi dodaja edinstveno začimbo, ki bo jed naredila tako posebno, drugačno in edinstveno.

In tako ustvarjamo, pod skrbnim očesom kuharskega mojstra, ki nam prinaša recepte iz svoje kuharske knjige življenja. Usmerja nas in spodbuja, ter nam odpira nova obzorja. Spoznava nas z novimi postopki kuhanja in nas navaja na nove, še neznane okuse.

Zavedamo se, da ne bo lahko, saj če kuhaš z veliko ljubezni, lahko pričakuješ tudi veliko packarijo. A kaj je to v primerjavi z učinkom, ki ga ima okusen obrok na človekovo telo in duha. Potem, ko človek naredi prvi grižljaj, je ves trud pozabljen in čas je, da neizmerno uživa v svoji mojstrovini.

Obeta se nekaj velikega, vem to. Ne poznam končne jedi, vem pa, da bo okusna, harmonična in polna ljubezni. Sestavljena bo le iz najboljših sestavin, narejena po najboljših, skrbno varovanih receptih velikega kuarskega mojstra, ki bo bedel nad procesom ustvarjanja. Kajti kot pravi stara modrost: »Ko je učenec pripravljen, se pojavi učitelj.«

Marč

Motivacija

Brezpogojna ljubezen

Vsi si jo želimo, vsi jo iščemo, a le redkokdo ve, kaj to je ali kakšen občutek je biti in (se) brezpogojno ljubiti.

Kdor pozna brezpogojno ljubezen ve, da ni strastna, divja ali minljiva. Brezpogojna ljubezen je nežna, sprejemajoča, razumevajoča, vseobsegajoča in večna. Ko jo enkrat spoznaš, jo vidiš in občutiš povsod. V listih v krošnjah dreves, v cvetlici, celo v zraku … je povsod, neomejena s časom ali prostorom- ga napolnjuje in osmišlja. Ljubezen ne obsoja nikogar in nič, saj če vse napolnjuje ljubezen, je jasno, da je vse Popolno in točno tako, kot mora biti.

Je pa res, da, če nismo odprti za ljubezen, je ne bomo opazili v valovanju morja, smehu otroka ali gesti z roko. Tudi ne pomeni, da, če smo zaprti za ljubezen, ljubezni v nas ali v okolici ni. To pomeni le, da jo moramo najti v sebi, da jo bomo lahko videli tudi povsod okrog sebe. Ne iščimo ljubezni v okolici, začnimo pri sebi. Dovolimo si brezpogojno ljubiti sebe in se sprejemati, saj bo ravno s sprejemanjem sebe prišla tudi ljubezen do sebe.

Morda imamo kakšne zamere do sebe, si želimo, da bi nekaj naredili ali da nečesa ne bi naredili. Sprejmimo, da smo v tistem trenutku naredili vse po svojih najboljših močeh. Dali vse od sebe, pa čeprav česa nismo naredili. Da smo takšno izkušnjo potrebovali, da smo zaradi nje močnejši, bolj modri … Prenehajmo se obsojati za pretekla (ne)dejanja. Ravno zaradi teh (ne)dejanj smo danes takšni, kot smo. Začnimo prepoznavati v svojih preteklih situacijah lekcije. Začnimo gledati nanje iz drugega zornega kota in naslednjič, ko objokujemo neko situacijo, se raje vprašajmo “Kaj sem se naučil-a iz tega, kaj mi je to dalo, kaj zdaj znam, kar prej morda nisem?”

Začnimo nase gledati z ljubeznijo, spoštovanjem in vso nežnostjo, ki jo premore vesolje. Smo čudovita bitja, sposobna udejanjiti vse, kar si lahko zamislimo.

Vredni smo čisto vse ljubezni v vesolju, že samo zato, ker smo.

Dokumentarci osebne rasti

Skrivnosti Vode

Voda ni samo voda, je veliko več. Sestavlja skoraj celo človekovo telo in je življenjsko nujno potrebna. Zadnje raziskave znanstvenikov kažejo, da je voda še kako živa. Že prej je Masaru Emoto s preprostim poskusom pokazal, kako besede in čustva vplivajo na molekule vode. Zdaj je jasno, da ima voda tudi spomin, preko nje se lahko prenašajo podatki. Glasba nanjo različno vpliva, ona pa različno na druge snovi. Ste vedeli, da snovi brez vode ne gorijo? Vedno več vemo o vodi in tako tudi o sebi, saj smo voda.

Voda, ki pride iz pipe je v slabem stanju, zato je pomembno, da jo informiramo s pozitivnimi afirmacijami, z ljubeznijo pred pitjem in jo blagoslovimo, kot smo to počeli včasih. Bodi hvaležni pred pitjem in ne slabe volje. Kakšne informacije dobi naše telo z dežjem in kakšne s tuširanjem? Povsod okoli sebe pošiljajmo ljubezen.

Veliko skrivnosti vode vam bo razkril spodnji posnetek (v angleščini, brez prevoda).

Spoznavanje sebe

Občutek krivde – bencin sodobne ženske

Ženska danes nujno potrebuje občutek krivde. Če bi bila brez občutka krivde, bi imela občutek krivde, ker ga nima. Velikokrat se tega ne zavedamo, ker je povsem na podzavestni ravni. Kaj bi bilo, če bi ležale doma, nič ne naredile, ne bi skrbele za družino? Imele bi občutek krivde. Pogosto ga imate že samo, ko pomislite na svoje bližnje. Občutek krivde do vsega. Kriva sem za vse. Če smo krivi za vse, je lažje, ker nam ni treba kriviti druge. Obenem pa, če imamo občutek krivde, smo že naredili svoje in nam ni treba nič več narediti. Občutek krivde že imamo in smo svoje opravili. Zadostuje že, da se čutim krivo. To je že kazen.

Se moraš vedno znova izčrpati in to vsak dan? Ti morajo vsi pobrati vso energijo? To je zato, ker, ko si izčrpana, si brez občutka krivde. Veš, da si dala vse od sebe, zato hitiš tja. Tega pa nikoli ne dosežeš, saj ne znaš biti brez občutka krivde. Brez občutka krivde ne znaš zaspati. Zaspiš tako, da padeš v posteljo ali pa pač težko zaspiš, ker si mogoče kaj pozabila narediti.

Odvisnost od občutka krivde podedujemo od svojih staršev in se nam izoblikuje v otroštvu. Takrat se nam ustvarijo tudi potrebe po podrejenosti, izkoriščanosti, ogroženosti in kazni. Tako smo namreč dobivali ljubezen, skozi kazen. Osebe, ki naj bi nas ljubile, so nam dajale pozornost s kaznijo. Meni se moraš podrediti!

Če smo se počutili krive, smo omilili kazen, ki je sledila.
Če smo se počutili krive, nismo krivili drugih in je bilo lažje.
Če smo se počutili krive, smo vsaj nakazovali, da smo se potrudili.
Če smo se počutili krive, smo bili manjše breme svojim staršem.
Moram biti kriva, da dobim ljubezen!

In kako to spremeniti? Začnite se brigati zase in ne dovolite več, da ste dolžne komurkoli. Najprej ste sebi. Občutek krivde do sebe si tako odpravite, da zdaj začnete dajati najprej sebi. Potem drugim, kar ostane, brez vsakega občutka krivde.

Hari Om

Splošno

ThetaHealing dnevnik VI

Manifestacije

Februarja sem si manifestiral hišo. S ThetaHealingom si lahko v življenje pričaramo, vse kar si želimo. Hiša bi morala biti sredi gozda, ima konja, savno, bazen in še kakšno malenkost. Eno od želj je bilo to, da hiša ni moja last. To pa zato, ker ne želim novih obveznosti in sem svoboden človek, obenem pa tudi brez potrebe po lastninjenju česarkoli. V treh mesecih sem jo dobil. Na občasno sposojo in čuvanje seveda. Manjkal je le bazen in lastnica hiše mi en dan reče: “A veš, da bomo imeli bazen?”. Kobila je čarobna.

Ne rabimo poznati težav

Enemu dekletu smo odpravili dve težave, brez da smo vedeli, kaj so. Želela ju je ohraniti zase. Pogovarjala sva se o tem, kdo je in zakaj je tukaj. S tem so težave postale majhne in jih je resnično samo videla kot izgovor. Oseba je zemeljski angel in imam pomembno poslanstvo. Bolečina v rebrih je izginila, saj težav ni bilo več. V tem življenju ima dvoje kril. Škratovska in angelska. Prikazuje se nam kot oboje, verjetno zaradi tega, kar je, in preteklih življenj. Sicer pa, vsi smo vse. Zdravljenje je bilo tudi uspešno, ker je potekalo kot zemeljski pogovor dveh angelov.

Zaradi razočaranj je bila ta oseba raje žival kot človek. Imela je prepričanje v podzavesti, da je levinja. To smo ji s ThetaHealingom odpravili.

Strah pred Ljubeznijo

Ena od udeleženk seminarja, da ji ne uspeva prizemljevanje. Testiram prepričanje v podzavesti (Članek o tem Kako testiramo?):

Želim se prizemljevati NE
Če se bom prizemljevala, bom postala dobra zdravilka DA
Če bom dobra zdravilka, bom dobila ljubezen. DA
Bojim se ljubezni. DA

Kreator me je pripeljal neposredno do temeljnega prepričanja, zakaj se ne želi prizemljevati. Odpravili smo ji strah pred ljubeznijo in potem je imela, da se želi prizemljevati in želi biti dobra zdravilka.

Vedno pri vsaki težave najprej testiramo, če si oseba to želi. Velikokrat si, ker imamo v življenju vse, kar si želimo. Ljudje dejansko želijo težave, želijo bolezen, trpljenje in so odvisni od teh stvari.

Hari Om

Vse objave iz rubrike ThetaHealing dnevnik

Kdaj so THETAHEALING SEMINARJI?

Pesmi

Ljubezen

Ko je vse popolno in je vse prav.

Ko je vsaka celica radostna in izpolnjena.

Ko je notranjost pomirjena.

Ko je hrepenenje neskončno in se bit prepušča.

Ko ljubim vsakega in vse brezpogojno.

Ko ljubim že prvič, kot da bi bilo zadnjič, lahko samo za hip, a do neskončnosti.

Ko letim, a se ob enem zavedam trenutka.

Ko je dovolj to, da sem, je vse čarovnija.

Tadeja Rataj

Splošno

ThetaHealing dnevnik I

Rimske dogodivščine I

Pot tja

Gneča na cesti v okolici Firenc. Stojimo na mestu nekaj minut. S ThetaHealingom sem naredil, da se gneča odpravi in cesta postane prevozna. Vsi avti so izginili, prehitimo še tri avtomobile in nikjer ni bilo nikogar več. Tudi parkirišče na bencinski na desni je bilo prazno.

Sovoznik mi pravi, da vedno znova išče izzive. S pomočjo Kreatorja odkrijem, da je razlog, da ne ve, kaj je to življenje. Tudi mišično testiranje podzavesti je to pokazalo. Dam mu definicijo življenja od Boga.

Odkrijem tudi, kako lepo je odpraviti človeku vse potrebe. Izjemen občutek svobode, moči in zadovoljstva. Brez potrebe smo po čemurkoli. Vse imamo. Odpravil sem mu tudi vse potrebe.

Sorodne duše

Tole s sorodnimi dušami je izjemno. Že zjutraj prvi dan sem moral stopiti do ženske, ki sem jo že prej opazil med udeleženci. Imel sem močan občutek, da jo poznam od prej. Stopim bližje in vidim listek na prsih, da prihaja iz Danske. Skoraj že stopim stran, saj ne poznam nikogar od tam. A se premislim, saj nimam kaj izgubiti. Lepo je spoznavati ljudi. Začneva se pogovarjati in od takrat sva bila vse dni skupaj. Poznava se že iz veliko življenj in sva povezana.

Naslednjo sorodno dušo spoznam nekaj minut kasneje. Med naslednjim praktičnim delom seminarja sva pristala sama v kotu in čakala na ostale štiri člane skupine. Dobila sva štiri Izraelke in kasneje veliko delala skupaj, saj ona prihaja iz Hrvaške. Dotakneva se z rokami med vajo in začutiva močan tok energije in valovanje po celem telesu. Vsak dotik med nama je tudi kasneje sprožil dogajanje po celem telesu.

Duši sta se pogovarjali. Naslednji dan mi je v mislih, medtem ko sva delala en na drugem, rekla: Ljubim te. Lepo.

Nekaj dni kasneje je italijanski kolega, ki je bil moj dvojček v enem izmed preteklih življenj, odkril eno pomembnejših stvari med mano in to žensko. Rekel sem mu, naj pogleda… V enem izmed prejšnjih življenj me je, zato ker sem jo zapustil, uročila, da ne bom nikoli našel prave ljubezni. Moj nekdanji dvojček mi je urok odpravil. Še dobro. V tem življenju res nisem imel prave ljubezni.

Hari Om

Vse objave iz rubrike ThetaHealing dnevnik

Page 2 of 212

ACCESS BARS z Ano Omanovič »
16. marec 2024
SOP z Ano Omanovič »
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com in rezervirajte svoj termin
Osebne seanse z Ano Omanovič »
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na ana@hisaradosti.com in rezervirajte svoj termin
Osebno srečanje s Harisom »
Kaj vse si še lahko, kar si nisi mogel niti predstavljati?