Znova porinil si me v kup nelagodja.
Znova pritisnil na gumb novega kroga.
Počutim se drobno, v kotu ujeto.
Ti zraven mene, ogromen kot senca šakala, se ponosno razkazuješ.
Svoje mišice brusiš na mojih si ranah.
Prav hrepeniš po mojih vbodih.
Čeprav že zdavnaj našel si drugo plesalko.
Jaz pa še vedno sama.
V kotu.
Čakam na limun in srečni razplet.
V celicah mojih tvoje ime še vedno kraljuje.
Še vedno se zibam v najinih ritmih.
Pa kdaj že končno, RES KONČNO, šla bom naprej.
Ne vem, nimam več idej.
Vse sem poskusila.
Vse zbrusila.
Pa še vedno sem tukaj.
Še vedno si v meni.
Tudi nocoj.
A vsaj prvič sem se postavila zase.
Postavila se strmo in vztrajala jasno.
Presenečenje tvoje bilo je neizmerno.
Sledil je plaz sladkih besed, kako nisem te prav razumela.
Vedno vse na mene prelagaš.
Vedno si ti tisti, ki se ne prilagajaš.
Znova v joku tukaj sama sedim.
Znova iz kota iščem žarke ljubezni.
Znova se dvigam iz lastne pozabe.
Le kdaj, le kdaj, tega ne bom več dovoljevala?
Le kdaj, le kdaj bom končno v ljubečem objemu zaspala?
Danijela F.
