Nekaj se dogaja. Čutim to, lahko skoraj zavoham. Nekaj je v zraku, diši kot pomlad, vendar ima temperaturo poletja. Tako daleč je, a hkrati tako blizu, da bi se skoraj lahko dotaknila. Kuha se. Vre, tli, se peče. Ideje švigajo kot podivjane in če imam slučajno pri sebi list papirja in kuli, lahko kakšno celo ujamem.
Vse skupaj je ustvarjalen proces, ki mi ponoči včasih ne pusti spati, čez dan pa povzroči, da me zadevajo vali energije, ki udarjajo vame in me dvigujejo visoko v zrak.
Vse skupaj bi lahko opisala kot kuhanje kosila za ljudi, ki jih imam rada. Vsaka sestavina je izbrana z ljubeznijo in skrbjo in vedno pazim, da so sestavine uravnotežene. Nikamor se mi ne mudi, kuham počasi in uživam v vsaki minuti. Skrbno mešam in pazim, da upoštevam vrstni red dodajanja sestavin v lonec.
Povedati moram, da ne kuham sama. Smo štiri kuharice amaterke, ki skupaj ustvarjamo glavno jed. Vsaka s svojim talentom in vsaka s svojim okusom. Vsaka od nas, jedi dodaja edinstveno začimbo, ki bo jed naredila tako posebno, drugačno in edinstveno.
In tako ustvarjamo, pod skrbnim očesom kuharskega mojstra, ki nam prinaša recepte iz svoje kuharske knjige življenja. Usmerja nas in spodbuja, ter nam odpira nova obzorja. Spoznava nas z novimi postopki kuhanja in nas navaja na nove, še neznane okuse.
Zavedamo se, da ne bo lahko, saj če kuhaš z veliko ljubezni, lahko pričakuješ tudi veliko packarijo. A kaj je to v primerjavi z učinkom, ki ga ima okusen obrok na človekovo telo in duha. Potem, ko človek naredi prvi grižljaj, je ves trud pozabljen in čas je, da neizmerno uživa v svoji mojstrovini.
Obeta se nekaj velikega, vem to. Ne poznam končne jedi, vem pa, da bo okusna, harmonična in polna ljubezni. Sestavljena bo le iz najboljših sestavin, narejena po najboljših, skrbno varovanih receptih velikega kuarskega mojstra, ki bo bedel nad procesom ustvarjanja. Kajti kot pravi stara modrost: »Ko je učenec pripravljen, se pojavi učitelj.«
Marč