Skozi življenje potujemo ob spremstvu različnih oseb. Z njimi ustvarjamo odnose, ki vedno temeljijo na ljubezni ali primanjkljaju le-te. Na osnovi odnosov prevzamejo osebe različne vloge. Ugotavljam, da se pri tistih odnosih, ki temeljijo na ljubezni, vedno vzpostavi ena osnovna vloga – vloga prijatelja.
Od začetka svojega življenja pa vse do zadnjih dni imamo svobodno voljo, da si sami izbiramo prijatelje. Tako sta prvi dve osebi, ki sem 
si ju v življenju izbrala za prijatelja, moja starša. Mati mi je pokazala, kaj pomeni pravi prijatelj. Pridobila si je moje zaupanje, da sem z njo varna. Pokazala mi je, da me sprejema takšno kot sem in da mi bo vedno stala ob strani. S tem je postala moja najboljša prijateljica in šele nekaj mesecev za tem sem priučeno izgovorila besedo “mama”.
Oče mi je skozi brezskrbno igro pokazal, kako se do prijateljev obnašati, in še danes nosim s sabo tako pozitivne kot nekatere negativne miselne vzorce v odnosih z njimi. V mojih nadaljnjih korakih skozi življenje sem ustvarjala številna prijateljstva, s katerimi sem skušala ugotoviti negativne vzorce in jih odpraviti ter ojačati tiste pozitivne. Skozi igro. Skozi skupno učenje.
Skozi številne kave, ob katerih smo delili tako majhne kot najpomembnejše izkušnje in iz njih pridobljena spoznanja. Pravi prijatelji so me vedno opozorili na napake in mi ponudili nasvet, vendar nikoli niso zahtevali, da delujem po njihovih pravilih. Kadar se je šlo zame, so mi prepustili odločitev.
Prišli so tudi trenutki, ko smo se odločali za skupne cilje. Tako sem se naučila predstaviti svoje stališče in sprejeti stališče drugega. S tem so mi prijatelji pokazali pomembnost ustvarjanja skupnih dogovorov. Tako je naša ljubezen cvetela in se s vsako izkušnja poglobila – pa če je bila pozitivna ali negativna.
Pripravili so me na naslednji pomeamben odnos v življenju – na partnerja. Ta nam navadno nosi kjučne lekcije. Take, ki jih sprva težko sprejmemo. Mogoče je prav zato pomembno, da se imamo s partnerjem v prvih mesecih neverjetno čudovito. Kot bi bili v nebesih! Zaljubimo se. A kmalu se zavemo, da to ni dovolj! Če nismo že prej vzpostavili odnos prijateljstva, ga začnemo pogrešati. Šele, ko se dva začneta dogovarjati za skupne cilje, lahko postane zveza popolna. Če se to ne zgodi, tudi najbolj romantična ljubezen kmalu propade. Ko partnerja ujameta ravnotežje prijateljstva, ljubezni ni nikoli preveč ali premalo, saj takrat oba ljubita enako.
Nenazadnje mi vsi ti odnosi pomagajo spoznavati svojo najglobljo prijateljico. Ta je prav ves čas z mano – ob največjih dosežkih in najbolj temačnih čustvih. Izpostavlja mi dvome in strahove. Vedno znova me opozarja na preslišane pomanjkljivosti. Kar je še bolj pomembno, pomaga mi jih odpravljati. Prav zato moja ljubezen do nje sega globoko in vsak dan globlje! Tudi ti imaš tega prijatelja. Vprašaj se, kako globoko seže tvoja ljubezen. Kajti, kolikor ljubiš prav tega, toliko lahko ljubiš vse ostale.
Prijatelji pridejo in grejo. Do tistega trenutka, ko bom jaz prehodila svojo pot in morala oditi, bom s vsakim gradila na najgloblji ljubezeni, ki jo premorem! Hvala vam, da potujete z mano!
Hejdi Martinšek
