Motivacija

Ali si sploh upaš sanjati?

Ali si sploh upaš sanjati?

Cona udobja. Besedna zveza ob katero se spotakne marsikdo, ko jo zasliši.

Preteklost je za nami, prihodnost nas čaka. Če se v tem trenutku vprašamo kaj si želimo v svoji prihodnosti, marsikdo ne pozna odgovora. Ponavadi znamo povedati česa nočemo. In to je vse. V večini pa vendar znamo povedati kaj nam je, in ni všeč v naši sedanjosti. Prav tako znamo povedati kaj nam je bilo všeč v preteklosti in česa nismo marali. Kje je pa vendar naša prihodnost, kakšna bo?

Že od malega hodimo v šolo in se učimo vsa mogoča znanja, nihče pa nas ne nauči tega, kako zaupati sebi. Kako verjeti vase. Če smo samozavestni in imamo jasno sliko o tem kaj si želimo, nas kaj hitro označijo za arogantneža.

“V življenju bodi priden, ponižen, žrtvuj se, sprejmi kar ti je usojeno in garaj. Sanjarjenje je vendar izguba časa!” Poznano?

Če hočemo v življenju početi in doseči stvari ki si jih želimo, moramo imeti najprej sanje. In kar lahko sanjaš, lahko tudi uresničiš. Ko imamo sanje, si določimo rok do kdaj bomo želeno dosegli, nato postavimo strategijo, kako in na kakšen način. Korak za korakom smo z delom in vztrajnostjo vsak trenutek bližje svojemu cilju. Vse je odvisno od tebe, vse je odvisno od tega v kaj verjameš. 

Pa si poglejmo nekaj preprostih konceptov con, ki jih je moramo razumeti in upoštevati, da gremo lažje naprej, k novim zmagam naproti.

  • Cona udobja – to so vse znane in poznane okoliščine in situacije, katere obvladamo in nam ne predstavljajo nikakršnega iziva več. Sem spadajo naše rutine, odnos do stvari, znano okolje in ljudje, navadeindex, spretnosti, znanje, vedenje. V coni udobja se počutimo varno, udobno in čutimo da imamo vse pod nadzorom.
  • Okoli cone udobja je cona učenja – potovanja v nove dežele, šolanja in izobraževanja, učenje jezikov, novih navad, branje knjig, spoznavanje novih ljudi in kultur, sestanki z novimi strankami,…to je cona opazovanja, prizkušanja, primerjanja, učenja in zadovoljstva.

So ljudje, ki čutijo strast in navdušenje v spoznavanju in učenju novih stvari in so ljudje, ki se novemu že od daleč izogibajo in jih je novih znanj in spoznanj preprosto strah. In temu se izognejo tako, da se posedejo na kavč v svojo cono udobja. Umik iz nje jim predstavlja nevarnost.

  • Okoli cone učenja je cona panike oziroma cona “nepoznanega, neizkušenega”. Te cone ne izkusijo tisti “zapečkarji”, ki se zadržujejo doma v coni udobja celo življenje, ker se bojijo sveta in si govorijo: “Joj, kaj če se mi kaj zgodi, tam in tam je nevarno, svet je poln grozot in nevarnosti, nisem sposoben, to ni zame, zato bom raje doma, je varneje.” Za vse “pogumneže” in željne novega je to seveda čarobna cona, območje, kjer se dogajajo čudovite stvari. Cona panike je cona velikih izivov.

Kako iz svoje cone udobja v novo cono, kjer je sreča, zadovoljstvo, veselje?

  • Verjemi vase! Si zvezda svojega življenja.
  • Odločaj sam o svojem življenju, sicer bodo drugi.
  • Kreiraj svoje lastno življenje vsak trenutek.
  • Korak za korakom.
  • Ozavesti svoje strahove in prevzemi nadzor nad njimi. Sprejmi jih in se spoprijatelji z njimi. Strah je od zunaj votel, od znotraj ga pa nič ni. Strahove si delamo sami. Kjer ni strahov, ni ovir. Svojo realnost si ves čas določaj sam.

In to ti bo dalo novo vizijo.

Lažje boš izbral in določil svoje cilje, če se bom ustavil, pogledal vase in se vprašal kaj si resnično želiš, kdo si, kaj te motivira in žene naprej in zakaj. Dobil boš odgovore. Vprašaj se kaj bi počel, če bi imel na tekočem računu neomejena sredstva.

Pravo življenje se začne, ko izstopimo iz lastne cone udobja. Pri kreiranju novega življenja bodi s seboj prijazen in potrpežljiv. Ali se res še vedno želiš skrivati “tam”?

Deluj! In tvoje sanje se bodo uresničile prej kot si trenutno sploh lahko predstavljaš!

Ana

Več o coni udobja, učenja in panike v nazornem, sedem minutnem posnetku.

Čao, Sonček!

Čao, Sonček!

Ko ozavestimo in dojamemo to, da je v vsakem trenutku našega življenja prav za vse poskrbljeno, da smo vedno in povsod varni in smo točno tam kjer moramo biti, da se v vsakem trenutku našega življenja dogaja najboljše možno za nas, glede na vse, dobimo moč in voljo, ki premika gore.

Literally!

Zlajnani stavki o tem, kako je zunanji svet odsev našega notranjega, kako stvari same po sebi samo so in jih mi vrednotimo po svoje, v čemer smo genialci, to da si ustvarjamo svojo lastno realnost niso več samo iluzije sanjačev, filozofov in kvazi in nekvazi “duhovnežev”, ker je pač vse iluzija. Tudi to. Tako Jaz kot Ti.

Živimo v najboljšem možnem času, ki nam ponuja neomejene možnosti za karkoli. Lahko dosežemo vse, lahko smo vse. Spusti, dopusti. Tudi na Zemlji je to mogoče. Spremembe so edina stalnica v našem življenju in prav zdaj se dogajajo neverjetno hitro.

Človek, stopi iz sveta svojih lastnih omejitev in začaranega kroga, poberi in vzemi vse svoje delčke nazaj iz vseh svetov, krajev, kjer si jih pustil in pozabil na njih, vzemi jih nazaj iz dlani vseh ljudi, komur si jih raztalal in končno zaživi svojo celoto, svoj bit, svoje življenje, svoje vesolje, iz sebe, saj to pač smo, vsak svoje vesolje zase, posebni in unikatni. Spoznaj, da si vse delaš sam. Poišči in začuti svojo svobodo povsod.

Delaj na sebi iz sebe in samo zase, udejani svoje sanje, svoje zamisli. Strahove in vse izkušnje za katere meniš da so (bile) neljube sprejmi in spreglej v njih dragoceno popotnico za naprej, ne skrivaj se več, za koga?, in končno živi svojo polnost in veličino.

Life is not about finding yourself. Creating is much more fun, creating is creative and it is never ending story. Vse nam je že uspelo, na vseh nivojih. Gremo samo še na izlet skozi izkušnje, to smo si izbrali z razlogom.

Kaj se mi lahko zgodi če uporabim vse svoje možnosti, zmožnosti?

Ko imaš sebe, ti pač nihče ne more ničesar več vzeti. Raz(m)čuti.

Ana

Ljubezen je le beseda

Ljubezen je le beseda

Ljubezen je le beseda

“Ljubim te.” Tako preprosta beseda, ki mi gre tako težko z jezika. Zdi se mi posladkana, prežvečena in prevečkrat zlorabljena. Pa vendar nekomu ogromno pomeni. Nariše mu nasmeh na obrazu. Prižge iskrice v modrih očeh. V srcu zaigra njegovo najljubšo pesem.

In življenje je prekratko, da bi lahko imela to besedo zaklenjeno v svojem srcu. Ljubim, ker moram ljubiti. V nasprotnem primeru vsa moja ljubezen izgubi pomen. Ljubim, pa čeprav nazaj ne dobim ljubezni .

Sem kot vrtnica v čudovitem vrtu, ki uživa v družbi čebel, pa čeprav ji niti ena ne pride blizu.

Pa sonce vpraša vrtnico: “Se še nisi naveličala čakanja?”

“Sem”, odgovori vrtnica. “A če zaprem svoj cvet, bom ovenela in umrla.”

Srce imam za ljubezen vselej odprto, pa čeprav ljubezni, ki si jo tako zelo želim, ni na vidiku. Včasih, ko se mi zdi, da me bo samota ubila, je ljubezen tisto gorivo, ki mi daje energije za še več  ljubezni. Ker ljubezen je kot voda, ki se spremeni v deževni oblak in se dvigne proti višavam, od koder z razdalje opazuje ljubljeno zemljo. Preprosto ve, da se bo nekega dne, v obliki dežnih kapljic, spet vrnil tja in poljubil žejno zemljo.

Ljubezen je le beseda, dokler ji ne dopustim, da prežame moje telo in duha.
Ljubezen je le beseda, dokler ne pride nekdo, ki ji da tisti pravi pomen.
Tista beseda je ljubezen… so prepevali The Beatles…

The Word

Say the word and you’ll be free,
say the word and be like me.
Say the word I’m thinking of,
have you heard?

The word is “love.”

It’s so fine, it’s sunshine,
it’s the word “love.”

tumblr_lhjsicDQaL1qbti8vo1_500In the beginning I misunderstood,
but now I’ve got it, the word is good.
Say the word and you’ll be free,
say the word and be like me.
Say the word I’m thinking of,
have you heard?

The word is “love.”

It’s so fine, it’s sunshine,
it’s the word “love.”

                                                                                                                                                                       Nastja

Zaobljuba sreči

Zaobljuba sreči

Obljubljam, da bom živela to življenje strastno in z namenom,
Da bom živela za človeške vrednote; poštenost, iskrenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir in radost,
Da bom hitro in vse odpustila in brezpogojno ljubila,
Da bom živela pogumno in se z veseljem učila,
Da bom delala ustvarjalno in pošteno ter verjela v čudeže,
Da bom rastla v duhu in se imela rada.

Obljubljam, da bo v mojih mislih le hvaležnost in prijaznost,
Da bom vztrajna in izzive premagovala z dostojanstveno eleganco,
Da bom živela za ta trenutek, se učila iz preteklih lekcij in skrbno načrtovala prihodnost,
Da bom širila svoja obzorja, utrdila svoj značaj in poglobila razmišljanje o različnih področjih,
Da bom v drugih in v sebi videla le najboljše stvari,
Da se bom smejala, igrala, blagoslavljala in služila najboljšemu namenu.

Obljubljam, da bom poiskala lepoto v mračnih dneh življenja,
Da bom sprejela dejstvo, da ima najlepša vrtnica najbolj ostre trne,71621_610891015598997_1219952787_n
Da bom ljubila navdih, enkratnost in plemenitost,
Da ne bom življenja jemala kot nekaj samoumevnega,
Da bom do sebe manj stroga in bolj prizanesljiva,
Da bom za seboj pustila boljši svet kot sem ga našla ob rojstvu,
Da bom ostala zvesta tisti božanski, svetli iskrici, ki jo nosim v srcu in mi daje moč,
Da bom potrpežljivo stopala po poti življenja, vse do želenega cilja.

Zatorej obljubljam, da bom živela življenje sreče, ki se bo neprestano množila in globokega zadovoljstva, ki bo rezultat priložnosti, vztrajnosti, preizkušenj, navad, misli in tveganih izzivov. Obljubljam, da se bom prav vsak dan trudila biti mogočna ljubezen, zanimivo učenje in nenehna rast. Vsak dan počasi, korak za korakom. Obljubljam.

Nastja

a + ( -b ) = ?

a + ( -b ) = ?

Ne, ne obožujem matematike. Sploh ne. Pa čeprav sem nekje prebrala, da se ljudje sploh ne zavedamo, kako enostavna je, če jo primerjamo z življenjem. Pa poglejmo naslednje enačbe;

pozitiven odnos + negativna situacija = pozitiven rezultatillustration,optimistic,positive-79878ec9761675d243c82bf04b923ea8_h

Pozitiven odnos v negativni situaciji = bolečina. Strinjam se. Nikdar ni enostavno odpustit in iti naprej, ko te nekdo razočara. Res se ni enostavno smejati, ko nimaš denarja, da bi otroku kupil darilo za rojstni dan. Ostati optimist kljub problemom in nevšečnostim je najtežja pot, ki si jo lahko izberemo. Hkrati pa je tudi najboljša izkušnja in nagrada je vredna vsakega truda. Velikokrat  rezultati ne bodo taki kot bi pričakovali ali želeli, vendar pa bomo z vsako lekcijo postajali boljši.

pozitivna situacija + negativen odnos = negativen rezultat

Strah ne predstavlja nikakršne ovire pri doseganju ciljev. Predstavlja oviro, kadar mu dovolimo, da nam prepreči, da bi naredili tisto kar si želimo. Če srečamo ljubezen svojega življenja naj nam strah pred obvezo in odgovornostjo ne prepreči, da bi bili srečni z nekom, ki ga ljubimo. Lahko se zgodi, da bomo zaradi strahu opustili svoje sanje in se na stara leta tolkli po glavi, ker smo spustili priložnosti iz rok.

pozitiven odnos + negativen odnos = pozitiven / negativen rezultat

Nihče ni popoln. Tega se, upam, vsi zavedamo. Imamo slabe in dobre lastnosti. Vendar pa je zelo pomembno, katerim dovolimo, da prevladajo. Če pustimo negativnim čustvom, da ob vsaki neprijetni situaciji izbruhnejo na površje, bomo življenje doživljali kot najtežji matematični test. V kolikor pa spustimo na plano pozitivne in optimistične vibracije, bo naše življenje enostavno rešljiva matematična enačba.

raindrops_falling_onto_girls_handsNe glede na to, kako močno se trudimo, da bo naše življenje imelo pozitivno konstanto situacij, odnosov, ljubečih ljudi vsepovsod, moramo biti pripravljeni tudi na spremenljivke in neznanke kot so na primer porazi, kritike, razočaranja, ki nas čakajo pod črto.

Poznavanje matematičnih enačb naj bo v veselje vsem matematičnim navdušencem, razumevanje smisla življenja in enostavno seštevanje pozitivnega in negativnega pa za tiste, ki imamo radi življenjske enačbe.

                                                                                                                                                                      Nastja

Ranjeno srce

Ranjeno srce

Moram ga preboleti. Zaradi njega sem izjokala vse solze, prebedela nešteto noči in pojedla preveč čokoladnega sladoleda. Moram naprej. Življenje bo postalo pekel, če se ne izvijem iz njegovega primeža. Nisem si želela teh občutkov in nisem hotela biti edina igralka v tej ljubezenski zgodbi. Včasih sem si želela, da bi se skupaj postarala. Pa čeprav bi to pomenilo, da je za vedno vklenil moje srce.

Kako naj pozdravim svoje ranjeno srce?

  1. Sprejmi ljubezen

Zakon vesolja pravi, da se nobena ljubezen, ki sem jo sprejela od kogarkoli, ne izgubi, pa čeprav  partnersko razmerje dobi drugačno obliko. Tisto ljubezen bo nadomestila druga, vendar jo moram sprejeti.

  1. Ne bo se več ponovilo

Ali pa se bo. Tega ne vem. Pretirano razmišljanje, strah in neodločenost, nič od tega mi ne bo pomagalo. Tem občutkom moram dati le čas. Predelati enega za drugim. Strah in negotovost pred prihodnostjo me pri tem samo ovirata.

  1. Pusti

Opustiti moram sanje o tistem kar bi lahko bilo. O upih in načrtih, ki sem jih risala v svojem srcu. Takega razpleta nisem pričakovala, pa vendar se je zgodilo.

  1. Kaj ne pomeni pusti, naj gre

To vsekakor ne pomeni, da moram vse skupaj pozabiti, da ne smem porabiti nekaj časa za analize. Moram pa paziti, da analiziranje ne postane pekoča bolečina v moje srcu in samopomilovanje.

  1. Učna ura

Vem, da je v vsakem razmerju veliko učnih ur, tudi takšne, ki jih na urniku še nisem imela. Naučiti se moram živeti na način, ki bo moj in meni ljub. Kot potovanje v tuje kraje, kjer je druga kultura, eksotične jedi in škrlatni sončni zahodi.

  1. Privošči si

Ko se nad mojo glavo zgrnejo temni oblaki, moram najti svetlobo. Pa naj bo to sprehod po dežju, čokoladna torta, razvajanje v toplicah ali neskončno dolg čvek po telefonu.

  1. Migaj

Če sedim na mestu, moja energija ne kroži, pač pa ždi pod mojo ritjo in se segreva do vrelišča. Moram migati, pospraviti navlako v stanovanju, omesti pajčevine in povabiti svoje ranjeno srce in zamegljene možgane na lahkoten tek.

  1. Bodi nežen

shutterstock_102667127Po operaciji na odprtem srcu pacienti dolgo okrevajo. Zato si bom vzela toliko časa kot ga potrebujem.

  1. Verjemi

Vedno in takoj je težko verjeti. Vendar sem prepričana, da bom pozdravila svoje ranjeno srce. Verjamem, da je v mojem majhnem srcu še veliko ljubezni.

 

                                                                                                                                                           Nastja

Ko mi življenje ponudi limone …

Ko mi življenje ponudi limone …

Kdaj si imel nazadnje slab dan, grenko izkušnjo? Kdaj ti je že deževen dan  zagrenil življenje? Ja, življenje je lahko grenko in kislo. Lahko je sladko, slano, ostro in začinjeno. Če verjamemo ali ne, nam življenje ponuja neskončno paleto začimb in okusov, s katerimi si lahko začinimo življenje.

Moje življenje je kislo in grenko. Pa ne samo takrat, ko se me loti prehlad in jem limone in grenivke za zajtrk, kosilo in večerjo. Kislina mi kaj kmalu začne razžirati jezik in usta.

Kaj na naredim?

Pripravim si sladko limonado z dodatkom medu, ki spodbudi moj imunski sistem, očisti jetra in deluje proti bakterijam. Ali palemonade1 se pocrkljam z osvežilno limonino torto!

In ta ista kislina mi razžira tudi življenje.

Kaj naj naredim?

Nekaj podobnega lahko uporabim za zdravilo tudi v kislo grenkih dnevih, ki mi jih ponuja življenje. Prave sestavine, zmešane v pravem razmerju, postanejo priložnost za hitro polnjenje notranje moči, čiščenje in preobrazbo.

Kako si pripraviti odlično limonado iz kislih trenutkov?

Stisni sok toliko limon kot meniš, da je trenutek, ki ga prav zdaj doživljaš, kisel. Dobro se zavedaj čustev, ki jih nosiš v srcu. Občuti jih. Vdihni jih in jim izreči dobrodošlico.

Dodaj vodo. Naj čustva svobodno zaplavajo. Naj se premaknejo in izbruhnejo na površino. Govori, pleši, kriči, piši, igraj, poj ali slikaj.

Dodaj med. V dani situaciji poišči pozitivne stvari. Poglej resnici globoko v oči in se zavedaj te izkušnje. S pozitivnostjo se bo spremenil tudi pogled na težavo in to bo spremenilo tudi okus, verjemi.

Popij. Dovoli si prebaviti neprijetno izkušnjo in pojdi naprej.

4.0.1Naslednjič, ko ti življenje pošlje kisle limone, bodi hvaležen in jih uporabi kot čiščenje duha in uživaj v popolnem očiščenju, ki ga ponujajo.

V življenju vsak dan srečamo kakšno “limono”; kisli obrazi, zagrenjeni pogledi in skisane avre. Dobra stvar pa je, da ti ni treba biti “limona”, če tega ne želiš. Še boljša stvar pa je, da lahko vsem tistim “limonam”, ki se drgnejo ob tebe naravnost poveš, naj si kupijo tekilo in sol in naj tebe pustijo pri miru.

                                                                                                                                                                   Nastja

 

O ženski, ki sanja

O ženski, ki sanja

Ure in ure iskanja odgovorov o življenju so me pripeljale sem, za pisalno mizo opremljeno z računalnikom, tipkovnico in miško. Na njej se nahaja še knjiga, skozi katero se prebijam v upanju, da v sledečih mesecih uspešno opravim naslednji in predzadnji izpit na univerzitetnem študiju računalništva in informatike, ki ga že nekaj let obiskujem. Izredno se že veselim pisanja diplome! Malo manj pa prebiranju dolgoveznih člankov in iskanju informacij, ki bi mi pokazale najboljšo možno pot do zaključka mojega “perspektivnega” študija. In kakor se ta dogodek približuje, tako se mi porajajo ideje, kako nadaljevati to brezčasno potovanje skozi obstoj individuuma in kolektivnega vesolja.

S pomočjo ne ravno prve klase zvočnikov in vseobsežnega interneta me pomirja in razveseljuje glasba bivše Juge. Uh! In breathe_by_sibayakravno se je začela vrtet ena mojih najljubših – “Ne daj se Ines” interpretirana od Rade Šerbedjije, a čudovito opesnjena in skladana s strani Arsena Dedića. Ob zvokih violine, nežni spremljavi, ki se priliči taki pesmi, mi je padlo v uho “…meni je ipak najdraži početak..” Tukaj sem zdaj jaz, kot že ničkolikokrat prej – na začetku.

Vedno so mi bili všeč začetki, saj so naznanjali nekaj novega, neizkušenega, včasih tudi drznega. Nov prijatelj, nov učitelj, novo okolje, nov izziv, nov občutek in ne nazadnje novo Zavedanje! Vsi ti začetki so prepleteni v neskončno igro življenja in vedno znova naznanjajo nova vprašanja o našem namenu v sklopu le-tega. Vsak korak nas vodi bližje, pravijo. A jaz želim biti tam že zdaj! Predolgo sem čakala in upala, da se mi odkrije skrita misija, na katero sem se podala, a verjamem, da je praktično že tu. Le še malo, takoj iza ovinka… zopet nov začetek. Namenila sem se, da bo ta daleč najbolj pomembnen korak k mojemu resničnemu namenu. Ne vem točno, kateri bi to bil, a ga kljub vsemu slutim tik preden zaspim ali se zbujam, le da ga nikoli še nisem ujela v vsej njegovi lepoti.

Občutek imam, kakor da se mi po dolgih sanjah odpirajo oči in imam pogled še zamegljen, nedefiniran. Vidim poteze predmeta, za katerega ne vem točno, kam bi ga dala, kaj točno je, še najmanj pa od kod izvira. Ampak je tu. Rada bi se ga dotaknila, pa ga ne dosežem. Dlje je kot sem ocenila s svojim zamegljenim pogledom. Zakoni fizične ravni bivanja mi tako 43b0ccb3a172bcce923342a19589b56c d5jivdvonemogočajo stik s tem mojim svetim gralom. Kaj, ko bi poskusila drugače? Na način, katerega fizična raven ne definira. Ali ga lahko prepoznam zgolj s čutenjem, ki izvira iz same sredice mojega bivanja in hkrati presega meje mojega telesa? V bistvu se ne zdi kot slaba ideja. Umirim se, začutim svoje telo in z njim bolečine, ki jih nosim. Hitro izginejo, če jim vdihnem ljubezen. Vstopam globoko v svojo bit z zahtevo, da mi je dan natančen odgovor. Tu se lahko dotaknem svoje sredice. Tu je skrito vse kar obstaja. Pokaži mi!

V tem se začnem spominjati sanj. Vem, da se tam skrivajo pravilni odgovori na goreča vprašanja moje duše. Sanje mojega življenja…

Ne daj se Ines!

Hejdi Martinšek

 

Pismo

Pismo

Draga moja,

oglaša se ti tvoj stari prijatelj, Strah. Pišem ti v imenu mojih dragih bratov gospoda Panike, gospoda Tesnobe, gospoda Živčnega in sester gospe Bojazni in gospe Skrbi.

Pišemo ti, ker te imamo neskončno radi. Popolnoma te podpiramo v vsem česar se lotiš, podpiramo te v tvojih sanjah in sreči. Vemo, da se sliši neverjetno, vendar prosimo, da nas poslušaš, saj ti bo to za vselej spremenilo življenje!

Ukazali so ti, da me moraš premagati. Da se moraš meni, gospodu Strahu, izogibati. Zdi se mi, da so ti rekli, da sem celo tvoj 970045_660593793968013_701716526_nsovražnik. To seveda ni res.

Resnica je…strah…to sem jaz, predstavljam tvojega zaveznika in enkratno moč, ki jo imaš. Kaže, da ti je družba vcepila v to tvojo pamet, da sem jaz tisti, ki predstavlja oviro na poti do tvojih sanj. Pravzaprav je resnica ravno nasprotno. V tistih trenutkih, ko nisi sposobna pokazati niti trohice razumevanja za dano situacijo, ko se ne moreš nikakor premakniti naprej proti sanjam, takrat me namesto dobrodošlice podiš stran. Povem ti, da bi me prav takrat morala sprejeti, me vdihniti, začutiti in objeti in slišati sporočilo, ki ti ga prinašam.

S svojo ignoranco, ko se delaš, da sem neviden, ko se mi upiraš in me zatiraš, takrat najbolj škoduješ sebi, saj si ne dopustiš veselja v tistem trenutku in božanskega občutka, da si živa. Hecno, kaj? Poslušaj, postaniva spet prijatelja?! Ker ti resnično želim, da zaživiš na polno!

Obnoviva najprej, kdo sem v resnici. Sem prvinski odgovor na tvoj občutek, takrat ko izveš, da je nekdo, ki ga imaš rad, v nevarnosti. Poganjajo me hormoni in nevroni v tvojih možganih, ki ti omogočajo hiter odziv, če se počutiš ogroženo. Sem tista moč, ki te ohranja pri življenju v nevarnih situacijah. Vidiš, kako pomemben sem? Kdo ti je rekel, da sem tvoj sovražnik? Problem ne tiči v meni ampak v tvojem dojemanju nevarnosti, varnosti in grožnje.

shutterstock_102667127Tam kjer živiš ni živali, ki bi ti stregle po življenju ali morilcev, ki bi se sprehajali po ulici, čeprav je v medijih vsak dan kaj na to temo. Pa vendar se lahko zaneseš na svojega super prijatelja, gospoda z imenom Instinkt, ki ti bo prišepnil,ko boš ogrožena oziroma kadar bo vse v redu. In svetujem ti, da ne verjameš vsega kar pišejo po časopisih in govorijo na televiziji. Skrbno izbiraj svoje misli!

Kadar verjameš, da predstavlja plezanje v skalah zate grožnjo, takrat me boš občutila kot tisti zdravi strah. To je včasih zoprno in se ti opravičujem zaradi razbijanja srca in vseh ostalih tegob. Vendar sem programiran tako, da se odzovem na tvoja prepričanja. Kar pomeni, da si ti moj gospodar in jaz sem tvoj ponižni sluga.

Ne krivi mene, če me izkoriščaš v druge namene. Delam samo tisto, kar mi ukažejo. In kot kaže, je kar nekaj stvari, katerih te je strah; spremembe, neznano, delanje napak in tvoja vsevednost. Vse tisto kar v resnici potrebuješ za doseganje ciljev in sanj. Res hecno, kako se ljudje bojite teh stvari. Ko sem v službi živali, me resnično uporabijo le takrat, ko se borijo za življenje.

Predlagam, da se nad mojim pismom zamisliš in ga prebereš znova in znova, vse dokler ne boš resnično razumela, kaj sem ti želel sporočiti. Verjamem, da se boš čez nekaj časa zbudila v resnico, da sem jaz, Strah, le tvoj ponižni služabnik. Veselje, ljubezen, božanskost in svoboda bodo takrat postali tvoji nesmrtni prijatelji.

Tvoj zvesti prijatelj,

Strah

                                                                                                                                                                   Nastja

Sladoledno življenje

Sladoledno življenje

Poletje je čas za morje, uživanje in seveda sladoled. Vsi ga imamo radi. Majhni in veliki. Prija tudi našim kosmatincem na štirih tačkah. Tudi sama ga obožujem in všeč mi je misel:

“Življenje je kot sladoled, poliži ga, preden se stopi.”

Kako lahko primerjam kepico najljubšega sladoleda z življenjem. To pa ja ni isto! Pa poglejmo…

  • passion_by_mylifethroughthelens d5uunn9Sladoled pravzaprav ni jed. Ni na jedilniku za zajtrk, kosilo ali večerjo. Ampak si ga lahko privoščiš kadarkoli. Kot življenje…leta in leta lahko porabiš za iskanje smisla, vendar pa se ti v uživanje ponuja tukaj in sedaj.

  • Sladoled moraš, vsaj poleti, začeti lizati takoj, ko ga dobiš v roke. Če bi čakal na pravi trenutek, ga z razdalje občudoval kako lepe oblike je, bi na koncu dobil čudno brozgo. Tudi življenje moraš zgrabiti takoj in ga živeti, saj ti lahko hitro spolzi skozi dlani.

  • Sladoled lahko pogoltneš, ne da bi ga resnično okusil. Kadar se v življenju preveč ženeš za nepomembnimi stvarmi, se zgodi, da si preveč zaposleni, da bi ga lahko objel z vsemi čuti.

  • Sladoled ima veliko kalorij! Misliš, da jih življenje nima? Zakaj pa se večina zredi, ko pride v zrela leta?

  • Neskončno sladolednih okusov. Od tistih standardnih do zelo eksotičnih. Vsak ima svojega favorita, katerega imaš pa ice-cream3ti najraje? Tudi življenje ima tisoč in en okus. Jaz prisegam na okus sreče s kančkom grenke čokolade.

  • Sladoled in življenje sta še slajša, ko jih deliš s tistimi, ki so ti blizu in jih imaš radi.

  • Vsakič, ko oblizneš sladoled, je okus malce drugačen. Se strinjaš? Pa saj mi tega sploh ni treba omenjati. Tudi v življenju trenutek ni enak trenutku. Prav vsak je božanski.

  • Če sladoled prehitro poližeš,  te začne praskati po grlu ali te napade glavobol. Tudi življenje včasih povzroča hude migrene.

  • Sladoled je vreden greha. Prav tako življenje.

  • Vendar pa mora biti sladoled res dober, da ga z užitkom poližeš. Tudi življenje mora biti odlično, da lahko v njem uživaš.

Kakšen je tvoj najljubši okus….življenja?

                                                                                                                                                          Nastja

 

(Ne)filozofska razlaga življenja

(Ne)filozofska razlaga življenja

Prvi dan je Bog ustvaril psa in rekel: “Ves dan lepo pridno sedi pred vrati in zalajaj na vsakogar, ki pride mimo. Delo ni težko. Podarim ti dvajset let življenja.”

Pes pa mu odgovori: “Da bi lajal dvajset let? Kaj pa če se dogovoriva, da vzamem deset let in hvaležno odklonim ostalih deset?”

Bog se je strinjal.

Drugi dan je Bog ustvaril opico. “Zabavaj ljudi, naredi kakšno vragolijo in jih nasmej. Podarim ti dvajset let življenja”, ji je ___foster____by_rare_pearl-d5ne5b1rekel.

“Da bi dvajset let zganjala norčije? Nastopati vsak dan, naslednjih dvajset let? To je preprosto preveč. Vrnem ti deset let kot ti jih je vrnil pes, velja?”, mu je odgovorila opica.

In Bog se je strinjal.

Tretji dan je Bog ustvaril kravo. Rekel ji je: “Kmetu boš pomagala delati na njivi. Vsak dan boš trpela pod žgočim soncem. Mleko, ki ga boš dala kmetu, mu bo pomagalo nahraniti družino. Ker boš tako pridna in ustrežljiva, ti podarim šestdeset let življenja.”

Krava ga je pogledala in mu rekla: “Šestdeset let naj živim in delam vsak dan, od zore do mraka? Nemogoče. Kaj praviš na to, da vzamem dvajset let in ti ostalih štirideset vrnem, kot sta to storila pes in opica?”

Bog se je ponovno strinjal in vzel nazaj leta, ki mu jih je vrnila krava.

Četrti dan je Bog ustvaril človeka. Dejal mu je: “Jej, spi, igraj se, poroči se in uživaj življenje! Podarim ti dvajset let življenja.”

Človek je zgroženo odgovoril: “Samo dvajset let dobim? Bi se lahko zmenila, da dobim še tistih štirideset let, ki ti jih je vrnila krava, tistih deset, ki jih je vrnil pes in deset opičjih? Če seštejem bi jih bilo skupaj osemdeset. Kako se ti zdi?”

“V redu, človek. Kakor hočeš, sam si prosil.”

In temu človeku, ki se je z Bogom pogodil za osemdeset let življenja, se moramo zahvaliti, da prvih dvajset let spimo, jemo, se otrok soncnicaigramo in uživamo. Naslednjih štirideset let garamo in se trudimo, da preskrbimo svojo družino. Naslednjih deset let zganjamo norčije in zabavamo svoje vnuke. In zadnjih deset let sedimo pred hišo in lajamo na vsakogar, ki pride mimo.

Moj nasvet za vse generacije: Zajemimo življenje z veliko žlico in se ne oziraj na leta. Zakaj ne bi  uživali prav vsak dan, vsak mesec in vsako leto, ki nam je podarjeno?

Nastja

 

Vedno pri roki. Vedno v srcu.

Vedno pri roki. Vedno v srcu.

Ko me vprašajo po najljubši knjigi oziroma po tisti, ki je name naredila močan vtis, najprej pomislim na knjigo Paula Coelha, Alkimist. Knjigo bi moral prebrati prav vsak, zato si jo zapiši na vrh seznama za to poletje. Glavni junak na popotovanju skozi puščavo sreča alkimista, ki…

Ne, več ne bom izdala, saj potem zgodba ne bo zanimiva!
S teboj pa bi želela deliti štirideset Coelhovih rekov, ki te bodo navdahnili, da boš poslušal svoje srce in sledil svojim sanjam…

  1. Bodi pogumen. Tvegaj.
  2. Vsak prezrt blagoslov se spremeni v prekletstvo.
  3. Da ljubiš ne potrebuješ nobenega razloga.
  4. Ljubezen te lahko popelje v nebesa ali v pekel. In verjemi, vedno te nekam pelje.
  5. Ne predaj se strahu. Če se predaš, ne boš nikdar mogel govoriti s svojim srcem.
  6. Vse kar vidiš je le vidna plat realnosti.
  7. Vedno upoštevaj vsako znamenje.Power_by_P_N_E
  8. Modreci so modri le zato, ker ljubijo. Norci so nori zato, ker mislijo, da razumejo ljubezen.
  9. Življenje privlači življenje.
  10. KO SI RESNIČNO ŽELIŠ NEKE STVARI TI VESOLJE POMAGA, DA SE TISTA ŽELJA URESNIČI.
  11. Moraš se znati ustaviti in biti dovolj ponižen, da boš razumel, da tudi skrivnosti obstajajo.
  12. Lahko oslepiš, če je vsak tvoj dan enak prejšnjemu. Vsak dan je drugačen, vsak dan ti prinese nov čudež.
  13. Ne utopiš se, ker padeš v reko. Utopiš se, ker ne dvigneš glave nad gladino vode.
  14. Čudež življenja boš popolnoma razumel takrat, ko boš pustil, da se zgodi tisto nepričakovano.
  15. Dve strateški napaki, ki jih lahko storiš sta, da se odzoveš preveč resno in pustiš, da priložnost zleti mimo. In če se želiš temu izogniti deluj kot vojak, ki vsako situacijo znova in znova premisli in se ne opira na mnenja drugih, formule ali recepte.
  16. Če se posvetiš sedanjosti, jo lahko izboljšaš.
  17. Če sem resničen v tvojih sanjah vedi, da se bom nekega dne vrnil.
  18. Obstaja tista ljubezniva roka, ki obudi ljubezen in ustvari dušo dvojčico prav za vsakega človeka na svetu.
  19. Jezik, ki ga razume vsako srce, je jezik ljubezni.
  20. JEJ, KO JE ČAS ZA TO. IN POJDI NAPREJ, KO JE ČAS, DA GREŠ.
  21. Življenje bo zabava, veličastno doživetje, saj je življenje trenutek, v katerem prav sedaj živiš.
  22. Če se lahko vedno osredotočiš na sedanjost, boš srečen človek.
  23. Čakanje je boleče. Pozabljanje je boleče. Najhujše trpljenje pa je tisto, ko ne veš kaj bi rad naredil.
  24. Ti si tisti, ki hraniš dušo tega sveta.
  25. Ne pozabi, tam kjer je tvoje srce, tam boš našel svoj zaklad.
  26. Samo ena je stvar, ki ti lahko prepreči, da uresničiš svoje sanje. Ta stvar je strah pred neuspehom.578526_148843365281087_1492871775_n
  27. Večina ljudi dojema svet kot grozljiv prostor. In ker ga tako dojemajo, to tudi dejansko je.
  28. Povej svojemu srcu, da je strah pred trpljenjem večji kot pa trpljenje samo.
  29. Naključja ne obstajajo.
  30. NIKOMUR SE NI TREBA BATI NEZNANEGA, ČE JE LE ZMOŽEN URESNIČITI TISTO, KAR POTREBUJE IN KAR SI ŽELI.
  31. Nič ne more nadomestiti izkušnje.
  32. Ko sprejmeš odločitev je, kot bi se prepusti močnemu toku reke, da te odnese v neznano.
  33. Obstaja nevidna moč, ki stremi k temu, da postaneš legenda in ti na kruh namaže uspeh.
  34. SANJE SO JEZIK, KI GA GOVORI BOG.
  35. Svet v katerem živiš bo boljši ali slabši. Odvisno je od tebe ali boš boljši ali slabši.
  36. Samo ena pot vodi do znanja. To je pot dejanj.
  37. Vsako iskanje se začne z začetniško srečo.
  38. In vsako iskanje se konča z neskončnimi preizkušnjami zmagovalca.
  39. Vse kar moraš vedeti, se boš naučil na svojem popotovanju.
  40. VSAK OD NAS JE GLAVNI IGRALEC NA SVETOVNEM ODRU. VSAK OD NAS PRISPEVA DELČEK K ZGODOVINI TEGA SVETA.

Nastja

Ne trudi se biti dober … bodi boljši

Ne trudi se biti dober … bodi boljši

Ko si dober ne delaš napak. Ko si dober, se ne učiš več, ker si pač dober. Ne bom se spreminjala, ker sem dobra takšna kot sem. Čemu bi hotela biti drugačna? Zmeraj sem si želela biti dobra in sedaj mi je to končno uspelo. Dosegla sem svoj cilj.

Dobra sem in to dokazujem vsak dan; v službi, pri domačih opravilih, v fitnesu, skratka povsod. Vso svojo energijo porabim za dokazovanje, prepričevanje same sebe in drugih, da sem res dobra. Ničesar več ne morem spremeniti, zato moram dan za dnem dokazovati kako dobra sem. Dokazovanje je kot vzdrževanje dobre kondicije. To je to!

the_sun_by_sebreg-d5e1vbwZadnje dni pa mi zmanjkuje energije, volje po nenehnem dokazovanju. To me ubija. Mori. Iz najmanjših celic mojega bitja srka voljo do življenja. Počutim se prazno, nemočno, obupano.

Je bil moj cilj biti dobra dosežen in res ne morem postati boljša? Je cepetanje in smiljenje same sebi vse kar lahko naredim? Sem zmožna narediti korak naprej?

Ne bom tekmovala z nikomer, ne s tabo in ne z dobrim med najboljšimi. Odločim se biti boljša kot moj stari jaz. Ne bom se dokazovala. Ne bom prepričevala ljudi okrog sebe, da sem dobra. Postala bom boljša. Energijo bom usmerila v premagovanje ovir, ki sem se jih prej izogibala. Prebrala bom knjige, ki so se mi prej zdele otročje in bedaste. Lotila se bom stvari, ki jih nisem še nikdar poskusila. Korak za korakom. Veselila se bom majhnih uspehov. Ponosno bom sprejela vsak poraz. Poiskala bom rešitev za vsak izziv. Stala si bom ob strani. Verjela bom, da zmorem!

Dober, boljši, najboljši. Nikoli si ne privošči počitka, dokler dober ni boljši in boljši najboljši! (n.n.)

Nastja

Sreča je seksi

Sreča je seksi

“Mislim, da privlačnost prihaja od znotraj. Je nekaj kar imaš ali pa nimaš v sebi. Nič nima opraviti z velikim oprsjem, dolgimi nogami in našobljenimi ustnicami.” (S. Loren)

Resnična privlačnost je nekaj globljega od pojave, “geštela”, kot bi se izrazili mladi. Je več kot telo oblečeno v najmodernejše speaking_of_joykreacije in brezhiben ten kože. In je čisto nekaj drugega od zaobljene zadnjice in zapeljivega pozibavanja bokov. Veliko ljudi je na prvi pogled zelo privlačnih, zelo seksi, ko pa jih pobližje spoznamo pa ugotovimo, da so neprivlačni, nezanimivi in prave puščobe.

Kaj je privlačno? Kaj je seksi? To je tista lastnost posameznika, ki preseže lepoto zunanjosti. In katera je ta lastnost? Z eno besedo, to je sreča.

Zakaj je sreča seksi?

  1. Srečni ljudje so samozavestni. Srečni ljudje so privlačni. Niso pusti spogledljivci in tisti, ki si na vse načine prizadevajo pridobiti pozornost drugih. Zavedajo se svoje privlačnosti in oddajajo prav posebno energijo.
  2. Srečni ljudje skrbijo zase. Seksi ljudje skrbijo za svoje zdravje. Zavedajo se, da je zdravje pomembno in živijo moto “zdrav duh v zdravem telesu”.
  3. Srečni ljudje z veseljem dajejo in razdajajo. Veliko časa porabijo za skrb in potrebe soljudi in ne zapravljajo časa pred ogledalom, kaj šele denarja pri lepotnih kirurgih.
  4. Srečni ljudje so strastni. Ljubijo življenje in uživajo v njem. Počnejo stvari, ki so jim všeč in jih navdajajo s strastjo.
  5. Srečni ljudje ljubijo. Ljubezen je seksi! Protipomenke ljubezni so sovraštvo, sebičnost in neprijaznost. In vse tri so zelo neprivlačne. Ljubiti in biti ljubljen je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi.
  6. Srečni ljudje se zabavajo. Zabava je seksi. Srečni ljudje uživajo v igri s svojimi otroci, druženju s prijatelji ali pa z dobro knjigo v roki.
  7. Srečni ljudje se radi smejejo. Smeh je pol zdravja. Je ena izmed najbolj seksi lastnosti, ki jih ima srečen človek.
  8. Srečni ljudje so odkriti. Ne pretvarjajo se. Karkoli počnejo, počnejo to z vsem bitjem.
  9. Srečni ljudje ne stokajo in se ne pritožujejo. Iz vsake situacije poskušajo potegniti najboljše, so ljudje akcije. Odločno stremijo k cilju, ki so si ga zadali in ga tudi uresničijo.
  10. Srečni ljudje so vljudni. So prijazni in pozorni. Veliko poslušajo in malo govorijo. Spoštujejo vsa živa bitja, peace___love___happiness_by_mcbadshoesspoštujejo življenje.
  11. Srečni ljudje zaupajo in so vredni zaupanja. Ne lažejo in ne opravljajo.

Sreča je seksi, je privlačna. Je kot preliv na torti in češnja na vrhu sadne kupe. Življenju doda iskrivost in resnični pomen našega obstoja.

Nastja

Poslovilno pismo

Poslovilno pismo

Dragi jaz,

pišem ti, ker sem spoznala, da je najin odnos prešel v fazo, ko zame ni več sprejemljiv. Ja, točno tako kot sem napisala. Ne želim biti več s tabo in pika! Poberi svoje stvari in pojdi! Preden pa greš, bi ti želela povedati, zakaj te mečem ven, ven iz mojega življenja…

letter tumblrDovolj imam izgovorov! Ne prenesem jih več. Omejuješ moje možnosti in moje napake spreminjaš v neuspehe, za katerimi se moram skrivati. Zahtevaš, da se pretvarjam in lažem. Zatrl si moje sposobnosti, da se učim iz izzivov, ki mi jih ponuja življenje. Ne pustiš, da rastem in se razvijam. Zato te moram zapustiti. Začutila sem, da moram sprejeti vso odgovornost za svoje življenje. Če se boš upiral, te bom brcnila skozi vrata!

Dovolj imam zamer in kritiziranja! Ne morem ti več dovoliti, da preteklost postavljaš pred sedanjost in se neprestano cmeriš zaradi stvari, ki niso pomembne. Ne prenesem več dejstva, da se nenehno pritožuješ. Tega nočem v svojem življenju! Poberi se!

Dovolj imam nepoštenosti! Sita sem laži in polresnic, obtožb in neodgovornosti. Ne zmorem več in ne mislim se truditi! Teptaš mojo samozavest, ponos in voljo. Podcenjuješ moje sposobnosti. Seješ seme dvoma v moja razmerja z drugimi ljudmi. Dvomiš vame, dvomiš v vse. Nočem te več v svoji bližini. Pojdi in se ne vračaj in ne zanima me, kam greš. Adijo!

Dovolj mi je pretvarjanj in strahu! Vedno si želel, da se skrivam sama pred sabo in režiram vse mogoče grozljive scenarije, ob gledanju katerih pa ti neskončno uživaš. Vsak dan znova mi na ramena nalagaš težak tovor in tega preprosto nočem več prenašati. Ne hodi za mano. Ne govori mi stvari, ki so stvar preteklosti. Ne potiskaj me v kot, ne zahtevaj, da sem tiho. In če želiš na vsak način ostati, vedi, da te bom ignorirala. Zate bo bolje, če čim prej odideš!

Dovolj mi je zgodbic, ki mi jih pripoveduješ! Ne prenesem več tvojega priliznjenega šepetanja, ko mi govoriš, da je letter-writingoseba v ogledalu predebela, preneumna, pregrda in nesposobna, preveč lena in prepočasna, da bi vsaj eno stvar naredila prav. Te zgodbice mi nikdar niso bile všeč, a si me uspel prepričati s svojim hinavsko nežnim glasom. Konec je! Sprijazni se z dejstvom, da me tvoje zgodbice ne zanimajo več! Izgini!

Konec je. Svobodna sem. Končno! Dragi Jaz, mečem te iz svojega življenja, ker zate tu ni več prostora. Namesto tebe bo v moje življenje prišlo nekaj čudovitega. Enkratnega. Povabila sem mir. Povabila sem srečo. Na široko jima odpiram vrata svoje duše. Prosim vstopita! Dobrodošla!

Nastja

Najboljše stvari

Najboljše stvari

Včasih je veljalo: “Najboljše stvari v življenju so zastonj.” Sedaj pa se je rek malo spremenil in se glasi: “Najboljše stvari v življenju niso stvari.”

shutterstock_69211996Dvanajsturni delovnik, vikend priprave na ponedeljkove sestanke, dolgi pogovori po telefonu in neskončne tabele izračunov stroškov …to je bilo njegovo življenje. Ko pa ga je otrok pocukal za rokav in prosil, naj mu prebere pravljico za lahko noč, je našel sto in en izgovor, da se je izognil tej nepotrebni zadevi. Ko ga je povabil na predstavo v šoli, v kateri je nastopal, je imel nujen sestanek z vodilnimi v podjetju. Zamujene rojstnodnevne zabave zaradi nogometnih piknikov s sodelavci. V zameno mu je kupoval plišaste igrače, punčke, moderne obleke in najnovejše mobilne telefone.

Ni se zavedal dejstva, da otrokove ljubezni ne moreš kupiti. Danes mu je žal, saj je izgubil vse; ženo, dom, denar, službo in ljubezen svojega otroka.

Ostali sta sami z mamo. Nista revni, vendar pa si ne moreta privoščiti vsega kar jima srce poželi. Čeprav je mami včasih težko, ko posluša zgodbe, ki jih otrok prinese iz šole. Zgodbe razvajenih otrok, za katerimi bahavo stojijo neodgovorni starši.

Imata pa tisto, česar se z denarjem ne da kupiti;

dober spanec
družina
pravi prijatelji
zdravje
smeh
iskrice v očeh
iskreni poljubi
brezpogojna ljubezen

Skupaj sta srečni. Razumeta se in si pomagata. Spoznali sta, da je denar le sredstvo, s katerim dokazuješ, da v tej družbi nekaj 
shutterstock_91972805pomeniš. Spoznali sta, da vrednote kot so poštenost, skromnost, pomoč in iskrenost, danes pomenijo zelo malo ali celo nič. Kljub vsem tem bridkim spoznanjem se imata neskončno radi in uživata v družbi druga z drugo. Seveda pa se včasih zgodi tudi kakšen konstruktiven prepir, ki je značilen za mame in najstnike.

Večina ljudi na tem planetu živi nesrečno večino svojega življenja. Predlagane so bile različne rešitve tega problema, a se je večina ukvarjala le z majhnimi modrimi, rdečimi, zelenimi, vijoličnimi in rumenimi listki. Pa vendar niso bili listki tisti, ki so bili nesrečni, ampak ljudje.

Nastja

Mavrični objem večne Ljubezni

Mavrični objem večne Ljubezni

Sem Atom Vesolja,
popoln in enkraten – neponovljiv,
sem vihrav in živ – neukrotljiv,
tak sem najboljši – tudi nagajiv
angel ali gozdni škrat – dobrotljiv.

Sem majhen skoraj neviden Atom,
neskončnega Vesolja,
se moje srce in volja,
preliva prek Vesolja,
pokriva vse planete,
poslan z Ljubeznijo Thete.

Potujem iz ljubeče matere Zemlje,
prek pojočih strun majega Telesa,
pa tja v mavrična Nebesa,
naprej v mehko Želatino,
in še tja v sijočo Srebrnino.

Potujem skozi majhno lino, okno ali odprtino,
na tisto sedmo Raven,
da h Kreatorju stopim zdraven,
da izrazim svoje prošnje, želje in ukaze,
da uzrem spet srečne, sijoče obraze.

Naj mavrica objame ves Planet,
in Ljubezen naj preplavi Svet,
naj Veselje stopi v Vesolje,
naj napolni Dušo zlato polje,
da potuje celostna, svobodne volje.

Posvečam svojim “sošolkam in sošolcem”
ThetaHealinga v Ljubljani;
Vsi ste moji Učitelji in taki ste najboljši.

Leopold Mihelič

Trpiš tudi ti?

Trpiš tudi ti?

Zbolela sem. Ugotovila sem, da me muči prav poseben sindrom. Sindrom bleščečih idej. Vem, da zaradi tega ne bom umrla, vendar pa je to vrtenje v krogu, ki me zaposli večino dneva, naporno. In nikamor me ne pripelje.

Kaj je sindrom bleščečih idej?
Definicija je preprosta. To je prav posebna privlačnost. Privlačijo me bleščavi projekti, svetlikajoče ideje ali zloščeni cilji. Nekaj tako preprostega kot odsev svetlikajoče vodne gladine, ki zlahka prevzame mojo pozornost. Ko pa sonce zaide in na vodni gladini ugasnejo tiste male lučke, tudi moja pozornost splahni. Zanimanja preprosto ni več.tree-sunrise-clouds-sun-rays-grass-nature

Kako vem, da sem okužena?
Naj naštejem nekaj značilnosti:

  • Veliko zanimivih idej, naslovi in osnutki vendar pa še nič napisanega
  • Tek in priprava na mali maraton in vedno pride nekaj pomembnejšega kot je udeležba na tekmovanju
  • Poslovne ideje na papirju ampak še nobena ni ugledala luč sveta
  • Navdušenje nad raznimi delavnicami, za katere pa nikakor ne najdem časa. Kar naprej nekaj začenjam in ničesar ne končam. Vem, da nisem osamljen primer. Veliko nas trpi za tem novodobnim sindromom.

Kako sem se lotila zdravljenja?
Start. To mi gre od rok. Rada začenjam. Ne morem končati, če ne začnem. Ha! Torej sem začela.
Vztrajam. Vztrajati moram, da bom končno lahko dokončala nekaj pomembnega.
Odločam. To je najtežje. Odločnosti mi zares primanjkuje. Predolgo čakam na pravi trenutek. Upam na čudeže. Jih res ni? Prav, potem se odločim in grem naprej!

1014403_10151733426138872_1527472240_nObljubim. Odločim se kaj si želim in si obljubim, da bom to tudi speljala. Navadno sem dojemala odločitev in obljubo kot dve ločeni dejstvi, sedaj pa vem da je odločitev + obljuba=akcija.
Sprijaznim se in ne obupam. Te stvari so grozne. Kje so dnevi veselja in navdušenja nad začenjanjem novih, bleščečih projektov? Res se mi ne da več. Pretežko je. Pravzaprav je nemogoče. Vendar pa, če hočem ozdraviti, moram nadaljevati. Ti koraki do cilja morajo biti težki. Za ves trud me na koncu čaka nagrada.
Grem naprej. Vem, da je to zelo pomembno. Moram se premikati naprej. Čeprav počasi. Iščem prva vrata, grem skozi in naprej do naslednjih.
Cilj. Projekt, ideja, ki sem jo začela, je končana. Dokončana!

Nova, bleščeča ideja je rojena. Popadki so trajali celo večnost, vendar se je splačalo. Zapomniti si moram le naslednje korake; začetek-vztrajnost-odločnost-obljuba-težko je a ne obupam-grem naprej-cilj.


Nastja

Ne verjamem

Ne verjamem

Ne verjamem v superzvezdnike, organsko hrano in tuje znamke avtomobilov. Ne verjamem, da je zlato res vredno zlata. Ne verjamem, da se čisto vsak postara. Ne verjamem, da je desno prav in levo narobe. Ne verjamem, da je biti prvi vedno najbolje.
Verjamem pa v ljubezen. Verjamem v nedolžne otročičke. Verjamem v mamo in očeta.
Verjamem v tebe.

In ne verjamem, da pridejo v nebesa le tisti, ki verujejo v pravega Boga. Zame je Bog kot ljubezen. Povsod okrog, zgoraj in spodaj. In ljubezen se ne pusti pretentati, točno ve kdo je iskren in kdo ne.
Ja, verjamem v ljubezen. In glasbo. Verjamem v čudeže, srečo in svobodo.
In verjamem v tebe.

Vem in prepričana sem, da tudi ti čutiš, da se med nama nekaj dogaja. Nekaj dobrega. Resnično, resnično verjamem v tebe.
Ne verjamem, da so device tako čaščene, kot so bile nekoč. Ne verjamem, da delo od zore do mraka prinaša srečo. Ne verjamem več, da je belo res belo in črno je črno. Ne verjamem, da Robin Hood in Superman še vedno živita v Hollywoodu. Ne verjamem, da sta Barbie in Ken noro zaljubljen in srečen par.
Verjamem pa v ljubezen. Verjamem v stare, iskrene ljudi. Verjamem v otroke sveta.
In verjamem v tebe in mene.
Verjamem v naju.

Nastja

Prazen kozarec kislih kumaric

Prazen kozarec kislih kumaric

Kumarice vlagamo jeseni in zadeva je zelo preprosta ….Ampak odločila sem se, da z vami, ki prebirate moje zgodbe, ne bom delila recepta za vlaganje kumaric, pač pa bom delila tole, kar je nedolgo nazaj priromalo v moj elektronski nabiralnik…

Profesor je stal pred svojimi študenti. Predaval je filozofijo. Ko je začel z uro, je namesto besed pred sebe postavil velik prazen kozarec, v katerem so bile nekdaj najbrž prav okusne, domače kisle kumarice. Odvil je pokrov in ga napolnil z žogicami za golf. Potem je vprašal študente: “Kaj se vam zdi, je ta kozarec že poln?” Vsi so se strinjali, da je kozarec poln.

Profesor je nato vzel škatlo kamenčkov in jih vsul v kozarec in ga rahlo pretresel. Kamenčki so zapolnili prazen prostor med belimi žogicami. Spet je vprašal študente ali je kozarec poln.”Ja, seveda,” so se strinjali študenti. Potem je profesor vzel v roke škatlo drobnega peska. Ko ga je počasi stresal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki. Še enkrat je vprašal študente: “Kaj se vam zdi je kozarec poln?” Še enkrat so enoglasno odgovorili: “Kozarec je popolnoma poln.”

Pa je profesor izpod katedra vzel do roba polno skodelico kave in jo počasi zlil v kozarec. Kava je prepojila droben pesek. coffee-cup-4Študenti so se zasmejali. Sedaj je profesor rekel študentom: “Ta kozarec predstavlja vaše življenje. Žogice za golf so tiste pomembne stvari v vašem življenju; družina, otroci, zdravje, vera in vse tisto kar vas veseli in izpopolnjuje. Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas prav tako pomembne: služba,hiša oziroma stanovanje,avto. Pesek pa predstavlja vse tiste male stvari, ki ostanejo.

Če napolnite kozarec s peskom ni prostora za kamenčke in žogice za golf. Podobno se dogaja v življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za nepomembne opravke, nikoli ne boste imeli prostora in časa za pomembne stvari. Svetujem vam, da skrbite za stvari, ki vam pomenijo zadovoljstvo in srečo,” je zaključil govor profesor.

Dodal je še: “Igrajte se s svojimi otroci. Najdite čas in pojdite k zdravniku. Peljite partnerja na večerjo. Uživajte kot da imate spet 18 let. In bodite prepričani, da vam bo še vedno ostalo dovolj časa za pospravljanje. Zato vam še enkrat svetujem, da najprej poskrbite za žogice. Te stvari so za vas resnično pomembne. Razmislite. Dajte prednost tistemu, kar vam pomeni največ. Vse ostalo je pesek.”

friends-having-coffeeŠtudentka iz prve vrste je dvignila roko in vprašala: “Kaj pa predstavlja kava?”  Profesor se je zasmejal.”Všeč mi je, da ste mi zastavili to vprašanje! Kavo sem zlil v kozarec zato, da vam dokažem naslednje …ne glede na to, kako polno je vaše življenje, vedno vam ostane še toliko časa, da spijete kavo s prijateljem!” Študenti so zaploskali profesorju in z nasmehom zapustili predavalnico.

Ko se vam zdi, da je dan prekratek, se spomnite na to zgodbo. Poiščite miren kotiček in spijte kavo. Če pa se boste srečali še s prijateljem ali znancem, bo pa kava še toliko boljša.

Nastja

Kaj se mora zgoditi?

Kaj se mora zgoditi?

Sprašujem se, kaj se mora zgoditi, da se bom začela zavedati veličastnosti bivanja, ki mi je bilo dano z rojstvom. Popolnost v kaosu? Povezanost z vsem kar obstaja?

Kaj me stane, če z ramen odvržem tovor, zgodbice, ki si jih že toliko časa pripovedujem in me tiščijo k tlom? Zvedeti resnico? Živeti resnico, da sem enkratna in ljubljena?
Kaj se mora zgoditi, da pokažem svetu, kdo sem? Da si dovolim biti opažena in videna kot popolno bitje, točno tako bitje, kot mi je bilo namenjeno biti?

Kaj še torej čakam? Zakaj se kar naprej oziram okrog sebe in iščem odgovore? Zakaj pričakujem navodila za naslednji korak MOJSTERSEBEod ljudi okrog sebe?
Ko zaprem oči in se popolnoma umirim, se zavem, da so vsi odgovori tukaj, v utripu mojega srca. V globinah, kjer moja duša vibrira v zvokih ugodja, ki odzvanjajo čudovito melodijo življenja.
To so moja vprašanja. In moji odgovorti. Tvoja vprašanja in tvoji odgovori so tvoja stvar. Sijejo iz tebe in te razsvetljujejo. Si opazil?

Vendar pa ljudje večinoma samo čakamo. Čakamo na znak. Čakamo na krizo, ki nas bo prestavila v drugo okolje, v drugo avanturo. Čakamo in čakamo. In ko se znajdemo na pol poti, ne najdemo več smisla nadaljevati. Usedemo se in še malo počakamo. Naprej ne gremo, nazaj tudi ne. Odločiti se pa prav tako ne moremo. Čez čas nas čakanje omrtviči in počasi nas posrka vase. Le redki se uspejo izviti iz primeža, le redki stopijo iz čakalne vrste in se odločijo drugače. To so uspešni, čudoviti in enkratni ljudje. Prebirajo zgodbe o sebi, o svojem namenu in poslanstvu. Redki so, a zmorejo prenesti to čudovito energijo med nas ostale, ki še kar čakamo in mencamo in ne vemo kaj točno si želimo. Učijo nas, da poiščemo trenutek, samo en trenutek in se poglobimo vase in se vprašamo, kaj čakamo.

Odgovora morda ne bomo dobili izrečenega v besedah. Odgovor morda ne bo prišel v navdihujoči pesmi. Morda bo le rahel sunek. Nežno čustvo. Dotik. Če mu bomo sledili, kot bi sledili duhovnemu vodji, nas bo pripeljal tja, kamor smo namenjeni. V naše bistvo.

Nastja

Starost je le izgovor

Starost je le izgovor

“Vsem je všeč ideja o dolgem življenju, vendar nihče nima rad ideje o staranju.” Nekaj podobnega je zapisal ameriški pisatelj Andy Rooney.

In še kako je res!
Če si se znašel v slepi ulici in se pritožuješ, da nikamor ne moreš, ker si prestar …Povem ti, to je samo izgovor!

Si morda pričakoval, da se boš komu zasmilil? Da bo nekdo prišel naproti z rešitvijo in zmnožil x, y in z in dobil rezultat, ki ti Men-growing-older-001bo všeč?

Starost je le izgovor, maska za katero se skriva strah. Posebno pri nas ženskah, ki se bojimo, da ne bomo uspele pravočasno in zadovoljujoče opraviti vsega, kar nam nalagajo družbene norme. Po vrh vsega se pa ubadamo še s staranjem telesa in ostalimi hormonsko pogojenimi tegobami.

Na vsakem koraku srečujemo mlade, postavne ljudi in hočeš nočeš se naš ego začne pritoževati, v nas prebudi spomine na našo mladost, naše napake in stvari, ki smo jih takrat zanemarili ali postavili na stranski tir.

Vendar pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da se staramo in da ne bomo nikdar več mladi. In vsi živimo skupaj; ti pri osemnajstih, ona v zgodnjih tridesetih, jaz v tistih med štirideset in petdeset in on v poznih šestdesetih. Pa se večina med nami počuti tako stare. So pa tudi tisti, ki pri devetindevetdesetih ali še malo čez, ustvarijo svoj profil na priljubljeni spletni strani in vsak dan klepetajo z ljudmi vseh starosti, različnih izobrazb, ver in prepričanj. Se tudi oni počutijo stare?

granny-on-facebook-e1308593145399Namesto, da se skrivamo za izgovorom, da smo stari, se raje soočimo s svojimi pravimi strahovi. Ko bomo razčistili te stvari, pa se lotimo raziskovanja novih področij; pomagajmo drugim z znanjem, ki ga že imamo. Za učenje ali branje ni nikoli prepozno. Potujmo. Najdimo pogum in vprašajmo mlade tiste stvari, ki so navadno starejšim zamolčane. Lahko se nam bodo posmehovali -pa kaj!

Protistrup strahu, za katerim se skriva staranje, je steklenička koncentrata radovednosti, sreče in neustrašnosti. To je tisto, kar določa stopnjo modrosti in lepote vsakega posameznika in ne svečke na torti, ki nam povedo, pred koliko leti smo se rodili.

Nastja

Tam, kjer je vse fajn

Tam, kjer je vse fajn

Če pustimo vodo v vrču dva ali tri dni bomo opazili, da je postala motna in da je začela smrdeti. Kaj pa se zgodi z nami, če stojimo na mestu? Nič, celo več, začnemo hoditi vzvratno in nazadujemo. Ampak kaj, ko je tam tako varno, znano in na nek čuden način prav udobno. Zakaj bi se morali spopadati z neznanim? Če se nikdar ne premaknemo iz svoje cone udobja, se ne bomo nikdar nikamor premaknili.

Pa je res to namen mojega in tvojega življenja?
Imela sem skrit kotiček, kjer bila sem brez skrbi
Zapleteno življenje, štiri stene, živela sem v ječi
Pa tako zelo sem hrepenela po novih dogodivščinah
A ostala sem v sobi in s pohištva brisala siv prah
Rekla sem si, saj res ni potrebno, da preizkušam novosti700d4fbc26d93a1e7d0516f4a657348e-d4sht0o
Kaj mi bo potapljanje na dah in podobne norosti
Prepričevala sem se, da imam veliko opraviti tu med štirimi stenami
A nekje globoko v sebi sem si želela skusiti vse te nove, nore stvari
Pa moje življenje…bom videla zmagovati le druge
Sama pa se bom pomešala med ostale nesrečne zgube
Kaj pa, če zadržim dih in stopim ven in si končno dovolim biti
K vragu, si rečem, naj padejo vsi zguljeni miti
Naredim korak in v sebi začutim posebno moč
Zapustim ječo, pogledam zvezde na nebu in zakorakam v noč.
Če tudi ti čepiš nekje in si ne upaš ven
Naj ti nekaj povem
Vsi smo kdaj občutili strah in dvom
In raje kot ne bom
reci zmorem in želim si živeti svoje sanje
in resnično, z vsem srcem verjamem vanje!

Nastja

3 življenjske resnice (tretji del)

3 življenjske resnice (tretji del)

3. Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

“Ah, ko bi le mogla zaplesati, udariti z nogo ob tla, se zavrteti,” je sanjarila in z očmi spremljala mali figurici, ki sta plesali v ritmu melodije, ki je prihajala iz glasbene skrinjice. To je bil eden izmed zakladov, ki jih je našla v ladijskih razbitinah. V domišljiji se je že videla, kako pleše v zvonastem krilu in lahnih čeveljcih. Fabij je razneženo pogledoval svojo prijateljico. Rad je imel Arielo in njene nore zamisli.” (odlomek iz knjige W. Disney, 2004, založba Egmont)

Čeprav nisem mnenja, da je treba za vsako ceno narediti prav vse, tudi spremeniti svoj videz, pa pri Arieli, mali morski deklici, občudujem njeno popolno predanost in odločenost, da dobi to kar hoče; podobo človeka in življenje na kopnem. Ves čas sanja o tem. Zbira stvari, ki jih najde na prepovedanem človeškem ozemlju, navkljub ukazom svojega očeta. Pripravljena je žrtvovati vse, samo da bi postala človek.

Cilj ima vedno pred sabo, ne zmeni se za prepreke, ukaze in želje. Želi si spremembe in naredila bo vse, da ji to tudi uspe. Ni je952cb30b0e2e5f4e38a402ed3ef542b1-d474gii strah poraza.

Veliko nas je, ki se bojimo neuspeha, zavrnitve, obsojanja in neznanega. In vse to nas ustavlja na poti do tistega, česar si želimo. Ariela nas uči; če si nečesa zares močno želiš pojdi in se ne ustavljaj pred nobeno oviro, tvegaj vse, bori se za svoje sanje in nikoli ne odnehaj. Obkroži se z ljudmi, ki imajo podobne cilje. Vsak korak, ki ga narediš naprej, ne glede na področje tvojega življenja, je korak bližje k izpolnitvi tvojih sanj. Boš to pomlad posejal seme, ki bo jeseni že rodilo tvoje sanje?

Mark Twain je napisal: “Ne sanjaj svojega življenja, ampak živi svoje sanje.”

Nastja

3 življenjske resnice (drugi del)

3 življenjske resnice (drugi del)

2. Pepelka ali kako iz vsake situacije izvleči najbolje

… takrat se je oglasil zvonček, ki je klical Pepelko. Deklica je stopila v mačehino spalnico. Vdova je jedla zajtrk, medtem ko je ležala v postelji. “Si končno le prišla, lenoba!”, je zabevskala mačeha. “Čas je, da poprimeš za pošteno delo. Najprej iztepi veliko preprogo v veži. Potem pomij vsa okna v prvem nadstropju …Hm …Aha! Še tla poribaj. In ne pozabi na pranje in likanje.” (odlomek iz knjige Disney-jeva klasika 6, založbe Egmont, )

Ne glede na to, kako nemogoča je situacija v kateri se vsak dan znajde Pepelka, se vedno odzove pozitivno. In priznajmo, da jecinder njeno življenje bedno. Če bi jaz imela zmešano mačeho, ki bi me vsak dan silila v najrazličnejša umazana in poniževalna dela, če bi morala spati v najbolj odmaknjeni sobi v graščini in bi se vsi obnašali do mene kot da nisem človek, bi zelo težko vsak dan znova ostala nasmejana, prijazna in pozitivna.

Vendar pa Pepelka to zmore. Čeprav je že pogovor z mačeho in polsestrama zoprn in neprijeten, zmore Pepelka ostati dobre volje, prepevati radostne pesmi, nasmejana in spoštljiva do vseh bitij, tudi do ljudi, ki jo zaničujejo.

Ostati ali biti pozitiven v takih neprijetnih situacijah ni lahko. Pepelka pa nam pokaže, da čustva prihajajo iz nas, iz dna našega bitja. Da smo mi njihov gospodar.

Pepelka nima ničesar. Starša sta ji umrla. Grdo in nespoštljivo ravnajo z njo. Nima prijateljev, razen nekaj živali. Pa vendarle je lahko še vedno vesela in polna upanja sanja o lepši prihodnosti.

Vsi se lahko iz njenega navdihujočega vedenja marsikaj naučimo. Pepelka ne pusti, da bi negativnost drugih ljudi vplivala nacinderella-cinderella-31490156-600-450 njeno razpoloženje. Časa ne zapravlja za tarnanje in jok. Ne smili se sama sebi. Iz vsake situacije, pa naj je ta še tako brezupna, potegne tisto najboljše.

Vem, da so pravljice predvsem napisane za otroke, pa vendar se lahko tudi mi odrasli zamislimo nad njihovim sporočilom. Kaj praviš?

Nastja

Preberi še: Življenjska resnica št. 3 – Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

Prihajajoče delavnice