Kot 64-letna, že vsega rahlo sita upokojenka, se ne morem načuditi učinkom Access bars terapije. …
Najprej naj povem, da se skozi življenje spopadam z različnimi zdravstvenimi težavami in da se zadnje čase nimam volje udeležiti ničesar novega, nič ne pritegne dovolj moje pozornosti, nič me pri mojih letih in izkušnjah dejansko več ne prepriča. Sita sem predavanj, sita sem ljudi, novih teorij in nasvetov, tudi svoje majhne pokojnine nikakor ne želim namenjati nečemu, v kar ne verjamem.
Moja hči je bila tista, ki je navijala, naj preberem objavo o delavnicah Access bars in ko mi je obljubila, da me bo zapeljala v Ljubljano, da preverim, če bom doživela kaj takega, kar bi pregnalo depresivno počutje, sem pristala. Prepustila me je v Harisove roke in čez uro in četrt sem bila drug človek. Terapija je minila bliskovito hitro. Čutila sem mravljince, ščemenje in doživela svoje noge, kot da so zavite v folijo. Skozi telo so med terapijo stekli impulzi, na trenutke se mi je zdelo, da lebdim, oziroma sem v pol snu.
Zdaj, nekaj dni kasneje, je moje telo še vedno zadovoljno, glava pa ima veliko manj problemov. Čutim, da me situacije več ne ganejo tako globoko, da ne odreagiram več tako impulzivno in da bolj zavestno živim. Preteklost me več ne obremenjuje in zasleduje, obžalovanja so zbledela. Fascinirana sem nad dejstvom, da obstaja orodje, s katerim lahko vplivamo na telo, razum, svojo notranjost in počutje. Prepričali so me, da si lahko pomagam in da so možnosti, da si lahko vsak obogati življenje. Iz srca se jim zahvaljujem in jih toplo priporočam tudi starejšim, zamorjenim, vsega sitim nevernikom.
Marjana Dregarič iz Maribora
