Življenje

Motivacija

Prazen kozarec kislih kumaric

Kumarice vlagamo jeseni in zadeva je zelo preprosta ….Ampak odločila sem se, da z vami, ki prebirate moje zgodbe, ne bom delila recepta za vlaganje kumaric, pač pa bom delila tole, kar je nedolgo nazaj priromalo v moj elektronski nabiralnik…

Profesor je stal pred svojimi študenti. Predaval je filozofijo. Ko je začel z uro, je namesto besed pred sebe postavil velik prazen kozarec, v katerem so bile nekdaj najbrž prav okusne, domače kisle kumarice. Odvil je pokrov in ga napolnil z žogicami za golf. Potem je vprašal študente: “Kaj se vam zdi, je ta kozarec že poln?” Vsi so se strinjali, da je kozarec poln.

Profesor je nato vzel škatlo kamenčkov in jih vsul v kozarec in ga rahlo pretresel. Kamenčki so zapolnili prazen prostor med belimi žogicami. Spet je vprašal študente ali je kozarec poln.”Ja, seveda,” so se strinjali študenti. Potem je profesor vzel v roke škatlo drobnega peska. Ko ga je počasi stresal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki. Še enkrat je vprašal študente: “Kaj se vam zdi je kozarec poln?” Še enkrat so enoglasno odgovorili: “Kozarec je popolnoma poln.”

Pa je profesor izpod katedra vzel do roba polno skodelico kave in jo počasi zlil v kozarec. Kava je prepojila droben pesek. Študenti so se zasmejali. Sedaj je profesor rekel študentom: “Ta kozarec predstavlja vaše življenje. Žogice za golf so tiste pomembne stvari v vašem življenju; družina, otroci, zdravje, vera in vse tisto kar vas veseli in izpopolnjuje. Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas prav tako pomembne: služba,hiša oziroma stanovanje,avto. Pesek pa predstavlja vse tiste male stvari, ki ostanejo.

Če napolnite kozarec s peskom ni prostora za kamenčke in žogice za golf. Podobno se dogaja v življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za nepomembne opravke, nikoli ne boste imeli prostora in časa za pomembne stvari. Svetujem vam, da skrbite za stvari, ki vam pomenijo zadovoljstvo in srečo,” je zaključil govor profesor.

Dodal je še: “Igrajte se s svojimi otroci. Najdite čas in pojdite k zdravniku. Peljite partnerja na večerjo. Uživajte kot da imate spet 18 let. In bodite prepričani, da vam bo še vedno ostalo dovolj časa za pospravljanje. Zato vam še enkrat svetujem, da najprej poskrbite za žogice. Te stvari so za vas resnično pomembne. Razmislite. Dajte prednost tistemu, kar vam pomeni največ. Vse ostalo je pesek.”

Študentka iz prve vrste je dvignila roko in vprašala: “Kaj pa predstavlja kava?” Profesor se je zasmejal.”Všeč mi je, da ste mi zastavili to vprašanje! Kavo sem zlil v kozarec zato, da vam dokažem naslednje …ne glede na to, kako polno je vaše življenje, vedno vam ostane še toliko časa, da spijete kavo s prijateljem!” Študenti so zaploskali profesorju in z nasmehom zapustili predavalnico.

Ko se vam zdi, da je dan prekratek, se spomnite na to zgodbo. Poiščite miren kotiček in spijte kavo. Če pa se boste srečali še s prijateljem ali znancem, bo pa kava še toliko boljša.

Nastja

Motivacija

Kaj se mora zgoditi?

Sprašujem se, kaj se mora zgoditi, da se bom začela zavedati veličastnosti bivanja, ki mi je bilo dano z rojstvom. Popolnost v kaosu? Povezanost z vsem kar obstaja?

Kaj me stane, če z ramen odvržem tovor, zgodbice, ki si jih že toliko časa pripovedujem in me tiščijo k tlom? Zvedeti resnico? Živeti resnico, da sem enkratna in ljubljena?
Kaj se mora zgoditi, da pokažem svetu, kdo sem? Da si dovolim biti opažena in videna kot popolno bitje, točno tako bitje, kot mi je bilo namenjeno biti?

Kaj še torej čakam? Zakaj se kar naprej oziram okrog sebe in iščem odgovore? Zakaj pričakujem navodila za naslednji korak od ljudi okrog sebe?
Ko zaprem oči in se popolnoma umirim, se zavem, da so vsi odgovori tukaj, v utripu mojega srca. V globinah, kjer moja duša vibrira v zvokih ugodja, ki odzvanjajo čudovito melodijo življenja.
To so moja vprašanja. In moji odgovorti. Tvoja vprašanja in tvoji odgovori so tvoja stvar. Sijejo iz tebe in te razsvetljujejo. Si opazil?

Vendar pa ljudje večinoma samo čakamo. Čakamo na znak. Čakamo na krizo, ki nas bo prestavila v drugo okolje, v drugo avanturo. Čakamo in čakamo. In ko se znajdemo na pol poti, ne najdemo več smisla nadaljevati. Usedemo se in še malo počakamo. Naprej ne gremo, nazaj tudi ne. Odločiti se pa prav tako ne moremo. Čez čas nas čakanje omrtviči in počasi nas posrka vase. Le redki se uspejo izviti iz primeža, le redki stopijo iz čakalne vrste in se odločijo drugače. To so uspešni, čudoviti in enkratni ljudje. Prebirajo zgodbe o sebi, o svojem namenu in poslanstvu. Redki so, a zmorejo prenesti to čudovito energijo med nas ostale, ki še kar čakamo in mencamo in ne vemo kaj točno si želimo. Učijo nas, da poiščemo trenutek, samo en trenutek in se poglobimo vase in se vprašamo, kaj čakamo.

Odgovora morda ne bomo dobili izrečenega v besedah. Odgovor morda ne bo prišel v navdihujoči pesmi. Morda bo le rahel sunek. Nežno čustvo. Dotik. Če mu bomo sledili, kot bi sledili duhovnemu vodji, nas bo pripeljal tja, kamor smo namenjeni. V naše bistvo.

Nastja

Pesmi

Anima

Skrita v najtemnejši temi
Sem najsvetlejša luč
Moj glas je predirljiv odmev
Odsev tistega kar sem
Močna kot vitezov meč
Svetleča kot njegov oklep
Najglasnejša in najčistejša
Nezlomljiva, neobčutljiva
Požgem vsako bolečino
Zarežem skozi skrivnostno črnino
Tukaj sem, nevidna
Vse dokler me ne poiščeš
Razkrita tistim, ki vidijo skozi in preko
Ti pa bežiš od mene, ko te je strah
A bi me moral poiskati
Me najti na oltarju božanskega
Čisto in neomadeževano
S svetlečo sabljo v roki
Ko zamahnem proti tebi
Ker sem orožje modrosti
Ki te vodi tja, kjer moraš biti
Diamant v črno črni zemlji
Močna kot strela in grom
Duša

Nastja

Motivacija

Starost je le izgovor

“Vsem je všeč ideja o dolgem življenju, vendar nihče nima rad ideje o staranju.” Nekaj podobnega je zapisal ameriški pisatelj Andy Rooney.

In še kako je res!
Če si se znašel v slepi ulici in se pritožuješ, da nikamor ne moreš, ker si prestar …Povem ti, to je samo izgovor!

Si morda pričakoval, da se boš komu zasmilil? Da bo nekdo prišel naproti z rešitvijo in zmnožil x, y in z in dobil rezultat, ki ti bo všeč?

Starost je le izgovor, maska za katero se skriva strah. Posebno pri nas ženskah, ki se bojimo, da ne bomo uspele pravočasno in zadovoljujoče opraviti vsega, kar nam nalagajo družbene norme. Po vrh vsega se pa ubadamo še s staranjem telesa in ostalimi hormonsko pogojenimi tegobami.

Na vsakem koraku srečujemo mlade, postavne ljudi in hočeš nočeš se naš ego začne pritoževati, v nas prebudi spomine na našo mladost, naše napake in stvari, ki smo jih takrat zanemarili ali postavili na stranski tir.

Vendar pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da se staramo in da ne bomo nikdar več mladi. In vsi živimo skupaj; ti pri osemnajstih, ona v zgodnjih tridesetih, jaz v tistih med štirideset in petdeset in on v poznih šestdesetih. Pa se večina med nami počuti tako stare. So pa tudi tisti, ki pri devetindevetdesetih ali še malo čez, ustvarijo svoj profil na priljubljeni spletni strani in vsak dan klepetajo z ljudmi vseh starosti, različnih izobrazb, ver in prepričanj. Se tudi oni počutijo stare?

Namesto, da se skrivamo za izgovorom, da smo stari, se raje soočimo s svojimi pravimi strahovi. Ko bomo razčistili te stvari, pa se lotimo raziskovanja novih področij; pomagajmo drugim z znanjem, ki ga že imamo. Za učenje ali branje ni nikoli prepozno. Potujmo. Najdimo pogum in vprašajmo mlade tiste stvari, ki so navadno starejšim zamolčane. Lahko se nam bodo posmehovali -pa kaj!

Protistrup strahu, za katerim se skriva staranje, je steklenička koncentrata radovednosti, sreče in neustrašnosti. To je tisto, kar določa stopnjo modrosti in lepote vsakega posameznika in ne svečke na torti, ki nam povedo, pred koliko leti smo se rodili.

Nastja

Motivacija

Tam, kjer je vse fajn

Če pustimo vodo v vrču dva ali tri dni bomo opazili, da je postala motna in da je začela smrdeti. Kaj pa se zgodi z nami, če stojimo na mestu? Nič, celo več, začnemo hoditi vzvratno in nazadujemo. Ampak kaj, ko je tam tako varno, znano in na nek čuden način prav udobno. Zakaj bi se morali spopadati z neznanim? Če se nikdar ne premaknemo iz svoje cone udobja, se ne bomo nikdar nikamor premaknili.

Pa je res to namen mojega in tvojega življenja?
Imela sem skrit kotiček, kjer bila sem brez skrbi
Zapleteno življenje, štiri stene, živela sem v ječi
Pa tako zelo sem hrepenela po novih dogodivščinah
A ostala sem v sobi in s pohištva brisala siv prah
Rekla sem si, saj res ni potrebno, da preizkušam novosti
Kaj mi bo potapljanje na dah in podobne norosti
Prepričevala sem se, da imam veliko opraviti tu med štirimi stenami
A nekje globoko v sebi sem si želela skusiti vse te nove, nore stvari
Pa moje življenje…bom videla zmagovati le druge
Sama pa se bom pomešala med ostale nesrečne zgube
Kaj pa, če zadržim dih in stopim ven in si končno dovolim biti
K vragu, si rečem, naj padejo vsi zguljeni miti
Naredim korak in v sebi začutim posebno moč
Zapustim ječo, pogledam zvezde na nebu in zakorakam v noč.
Če tudi ti čepiš nekje in si ne upaš ven
Naj ti nekaj povem
Vsi smo kdaj občutili strah in dvom
In raje kot ne bom
reci zmorem in želim si živeti svoje sanje
in resnično, z vsem srcem verjamem vanje!

Nastja

Motivacija

3 življenjske resnice (tretji del)

3. Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

“Ah, ko bi le mogla zaplesati, udariti z nogo ob tla, se zavrteti,” je sanjarila in z očmi spremljala mali figurici, ki sta plesali v ritmu melodije, ki je prihajala iz glasbene skrinjice. To je bil eden izmed zakladov, ki jih je našla v ladijskih razbitinah. V domišljiji se je že videla, kako pleše v zvonastem krilu in lahnih čeveljcih. Fabij je razneženo pogledoval svojo prijateljico. Rad je imel Arielo in njene nore zamisli.” (odlomek iz knjige W. Disney, 2004, založba Egmont)

Čeprav nisem mnenja, da je treba za vsako ceno narediti prav vse, tudi spremeniti svoj videz, pa pri Arieli, mali morski deklici, občudujem njeno popolno predanost in odločenost, da dobi to kar hoče; podobo človeka in življenje na kopnem. Ves čas sanja o tem. Zbira stvari, ki jih najde na prepovedanem človeškem ozemlju, navkljub ukazom svojega očeta. Pripravljena je žrtvovati vse, samo da bi postala človek.

Cilj ima vedno pred sabo, ne zmeni se za prepreke, ukaze in želje. Želi si spremembe in naredila bo vse, da ji to tudi uspe. Ni je strah poraza.

Veliko nas je, ki se bojimo neuspeha, zavrnitve, obsojanja in neznanega. In vse to nas ustavlja na poti do tistega, česar si želimo. Ariela nas uči; če si nečesa zares močno želiš pojdi in se ne ustavljaj pred nobeno oviro, tvegaj vse, bori se za svoje sanje in nikoli ne odnehaj. Obkroži se z ljudmi, ki imajo podobne cilje. Vsak korak, ki ga narediš naprej, ne glede na področje tvojega življenja, je korak bližje k izpolnitvi tvojih sanj. Boš to pomlad posejal seme, ki bo jeseni že rodilo tvoje sanje?

Mark Twain je napisal: “Ne sanjaj svojega življenja, ampak živi svoje sanje.”

Nastja

Motivacija

3 življenjske resnice (drugi del)

2. Pepelka ali kako iz vsake situacije izvleči najbolje

… takrat se je oglasil zvonček, ki je klical Pepelko. Deklica je stopila v mačehino spalnico. Vdova je jedla zajtrk, medtem ko je ležala v postelji. “Si končno le prišla, lenoba!”, je zabevskala mačeha. “Čas je, da poprimeš za pošteno delo. Najprej iztepi veliko preprogo v veži. Potem pomij vsa okna v prvem nadstropju …Hm …Aha! Še tla poribaj. In ne pozabi na pranje in likanje.” (odlomek iz knjige Disney-jeva klasika 6, založbe Egmont, )

Ne glede na to, kako nemogoča je situacija v kateri se vsak dan znajde Pepelka, se vedno odzove pozitivno. In priznajmo, da je njeno življenje bedno. Če bi jaz imela zmešano mačeho, ki bi me vsak dan silila v najrazličnejša umazana in poniževalna dela, če bi morala spati v najbolj odmaknjeni sobi v graščini in bi se vsi obnašali do mene kot da nisem človek, bi zelo težko vsak dan znova ostala nasmejana, prijazna in pozitivna.

Vendar pa Pepelka to zmore. Čeprav je že pogovor z mačeho in polsestrama zoprn in neprijeten, zmore Pepelka ostati dobre volje, prepevati radostne pesmi, nasmejana in spoštljiva do vseh bitij, tudi do ljudi, ki jo zaničujejo.

Ostati ali biti pozitiven v takih neprijetnih situacijah ni lahko. Pepelka pa nam pokaže, da čustva prihajajo iz nas, iz dna našega bitja. Da smo mi njihov gospodar.

Pepelka nima ničesar. Starša sta ji umrla. Grdo in nespoštljivo ravnajo z njo. Nima prijateljev, razen nekaj živali. Pa vendarle je lahko še vedno vesela in polna upanja sanja o lepši prihodnosti.

Vsi se lahko iz njenega navdihujočega vedenja marsikaj naučimo. Pepelka ne pusti, da bi negativnost drugih ljudi vplivala na njeno razpoloženje. Časa ne zapravlja za tarnanje in jok. Ne smili se sama sebi. Iz vsake situacije, pa naj je ta še tako brezupna, potegne tisto najboljše.

Vem, da so pravljice predvsem napisane za otroke, pa vendar se lahko tudi mi odrasli zamislimo nad njihovim sporočilom. Kaj praviš?

Nastja

Preberi še: Življenjska resnica št. 3 – Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

Motivacija

3 življenjske resnice

Gospod Walt Disney, ki je tako ali drugače ustvaril več kot 600 risank in filmov ter za svoj trud prejel kar 22 oskarjev, bi bil zdaj star že krepko čez 100 let. Čeprav njegov studio risanke pridno snema še danes, ko ga že od leta 1966 ni več med nami, imam občutek, da vendarle manjka tisti njegov čarobni dotik. Vse te moderne risanke, ki jih že nekaj let delajo tudi drugi, kjer je klasično animacijo v celoti nadomestila računalniška, ki so dovršene in popolne, se spomnim na Petra Pana, Ostržka, Pepelko, Malo morsko deklico, občudujem tisto igrivo preprostost, ki me še danes navda s posebno prijetnimi občutki. Mogoče se zdijo današnji generaciji nekoliko zastarele in nedodelane, meni pa se zdijo enkratne.

Pa si kdaj pomislil, da je v vsako zgodbo, ki jo je priredil za nas, vnesel nekaj življenjskih lekcij, ki naj bi se jih vsak izmed nas naučil? Povem ti, da ima vsak Disney-ev film ali risanka nauk, ki si ga velja zapomniti.

3 življenjske resnice

Alica v čudežni deželi ali upoštevaj tudi svoj lasten nasvet

“Oh, daj no, to ti pa res ne bo pomagalo,” si je ostro dejala Alica čez nekaj časa. “Da mi pri priči nehaš!” Alica si je največkrat dajala prav koristne nasvete in včasih se je tako resno pokarala, da so se ji v očeh nabrale solze. Nekoč se je celo skušala potegniti za uho, ker je goljufala pri igri Človek, ne jezi se, saj je namreč rada igrala dve osebi hkrati. “A kaj mi pomaga, če si zdaj predstavljam dve osebi, saj me je komaj dovolj za eno.”
(odlomek iz knjige W. Disney ; Alica v čudežni deželi, MK)

Vsak se lahko od Alice kaj nauči. Kot na primer to, da je vedno lažje deliti nasvete kot jih upoštevati, pa čeprav so to naši lastni nasveti. In res je, da je nasvet včasih kar instinkt, tisti trenutni občutek, ki nam ga nekako narekuje naš razum. Njegova prvinska naloga je varovanje, zato je njegovo delovanje usmerjeno k prepoznavanju nevarnosti v okolju. Je izrazito previden in nezaupljiv. Po naravi je delaven in skrben, ustvarjalen in zvedav. Problem nastane, ko je treba temu instinktu slediti, oziroma ta konkretni nasvet upoštevati in izpeljati. Pot do uspeha leži predvsem v poslušanju samega sebe.
Poslušanju svojih misli.

Pomaga, če se vprašaš: “Kakšen nasvet bi dal v tem primeru svojemu najboljšemu prijatelju?” In potem temu preprosto slediš.

Nastja

Preberi še: Življenjska resnica št. 2 – Pepelka ali kako iz vsake situacije izvleči najbolje

Spoznavanje sebe

Brutalno iskreno

Želim odkrivati in živeti svoj najvišji namen bivanja ves čas.
Želim brezpogojno srečo zase in za vse, ki so mi blizu ali daleč.
Želim, da se ljudje na globalni ravni zavedajo obstoja fizičnega, kot tudi mentalnega, čustvenega in spiritualnega nivoja bivanja ter kako globoko ti vplivajo na naša življenja.

Želim dvigniti nivo zavesti proti brezpogojni ljubezni milijonom ljudi.
Želim govoriti, poslušati in videti resnico ter jo prenesti milijonom ljudi.
Želim biti izredno finančno bogata zato, da bom ostale naredila bogate, da bom ustvarjala, ščitila in podpirala boljši svet za vse na njem, da bom uživala v dobrotah fizičnega nivoja do koder mi seže domišljija.

Želim biti univerzitetna diplomirana inženirka računalništva in informatike.
Želim se eno leto voziti z električnim Mercedez-Benz SLS AMG.
Želim vsako leto svojega življenja potovati na vsaj 2 eksotični destinaciji na Zemlji.
Želim biti uspešna na več področjih s vsem svojim potencialom.

Želim razumeti in z dobičkom uporabljati najnovejše tehnologije, svetovni splet, najboljše strategije
internetnega marketinga in vsa ostala orodja, ki nam jih internetna doba nudi.
Želim, da vsak svetovni vodja, ki deluje proti najvišjemu dobremu kateregakoli posameznika, odstopi
s položaja in da ga nadometi oseba, ki bo v najboljši veri delovala ves čas.

Želim poenotiti vse obstoječe internetne skupnosti oziroma sisteme za izmenjavo dobrin in storitev
brez denarja ter podpirati uporabo digitalnih valut, kot je Bitcoin.
Želim biti aktivna članica humanitarnih in ekoloških skupin.
Želim se vsak dan smejati od srca in ta smeh prenesti na druge.

Želim, da me informacije, ki jih iščem, same takoj najdejo.
Želim izjemno uspešno komunicirati s vsakim bitjem iz svojega višjega jaza.
Želim ustvariti knjigo, avdio- in videogradivo, ki dviguje zavest posameznikov in prinaša srečo v njihova življenja.
Želm, da se ljudje ukvarjajo s tistim, kar jih veseli.

Želim si sama določati delovni čas, v katerem hkrati neizmerno uživam vsak trenutek.
Želim tekoče razumeti, pisati in govoriti angleški jezik, v namene komunikacije pa poleg njega
uporabljati tudi slovenski, hrvaški, srbski, nemški, francoski in španski jezik.
Želim vsaj dve leti živeti izven Slovenije in raziskovati svet.

Želim spoznati mednarodno okolje na področju poslovanja, druženja, mreženja in življenja na sploh.
Želim čutiti ljubezen in lepoto v vsaki stvari, bitju ali pojavu, ki jih na svoji poti srečam.
Želim imeti 16-jedrni prenosni računalnik.
Želim voditi spletni portal, ki dviguje kolektivno zavest in ima vsaj pol milijona aktivnih članov.
Želim jesti zdravo, kakovostno, tudi doma pridelano hrano iz raznolikih semen po svobodnem izboru vsakega posameznega kmetovalca.

Želim ohranjati raznolikost narave, kakor bi si ta sama želela.
Želim opazovati zvezde, galaksije, komete in vse ostale čudovite kotičke Vesolja.
Želim se sinhronizirati z enotnim poljem Vesolja skozi meditacijo in biti z njim v harmoniji tako, da sem vedno ob pravem času na pravem mestu.
Želim podpirati umetnost v obliki glasbe, razstav, gledališča, filmov, plesa, fotografije, mode, poezije in knjig; ta naj je ves čas prepletena z mojim življenjem.

Želim, da se vlaga v razvoj tehnologij, ki delujejo na principu zastonjske energije, saj bomo lahko le tako razbremenili našo mati Zemljo.
Želim živeti v toplih krajih z veliko sončnih dni, blizu morja v čudoviti vili obkroženi z zelenjem, raznovrstnimi rožami v vrtu, z bazenom in savno, ob njenem dovozu pa raste sekvoja. V njej je soba za druženje z bilijardno mizo, eno steno te sobe pa zavzema terarij s tropskim ekosistemom, ki mu kraljuje rumena kača. Sobe so zapolnjene z umetnostjo in ljubeznijo. Tu se počutim kot doma, prav tako pa tudi vsi člani moje družine.

Želim biti obkrožena z dobrosrčnimi prijatelji ter zvestimi in iskrenimi zaposlenimi.
Želim ljubiti moškega, se mu predajati skozi dušo, srce in telo, in od njega biti ljubljena nazaj na vseh nivojih obstoja. Naj je ljubeč, zvest, razumevajoč sopotnik skozi življenje, s katerim vzgajam inteligentne in odprtomisleče otroke.

Želim organizirati in se udeleževati tako veselih družinskih kot rodovitnih poslovnih piknikov.
Želim astralno potovati in raziskati vse globine uma skozi čas in prostor ter izven njiju.
Želim živeti dolgo in srečno življenje, saj sem tokrat izbrala izkušnjo najvišje vedrine obstoja!
Zdaj te želje raztapljam v brezpogojni ljubezni, jih pošiljam v Vesolje in te pridejo nazaj kot prepričanja, ki so del mene – tako znotraj kot zunaj, tako zgoraj kot spodaj. Hvala!

Kaj si pa ti želiš? Vprašaj se, brutalno iskreno… Zdaj pa to primerjaj s tem, kaj bi si želel, če bi bile možnosti neomejene. Pa so, veš. V resnici so naša vrata zaznave odprta toliko kolikor sami dovolimo.

Zato sanjaj neskončno široko in naslednič, ko ti nekdo reče, da sanjaš, naj ti nasmeh na ustnice privabijo sledeče besede neznanega avtorja: “Nekdo mi je nekoč rekel, da sem nor. Tako sem se začel smejati, da sem skoraj padel s svojega samoroga!”

Hejdi Martinšek

Motivacija

Pozitivni naboj iz stekleničke

Da ne bo pomote, ne gre za energijski napitek, za katere mnogi radi pravijo, da so učinkovita pijača, posebej razvita za povečano aktivnost. Ne.

Predstavljaj si stekleničko napolnjeno s črnilom. To črnilo predstavlja moje oziroma tvoje negativne misli. Najlažji način, kako sprazniti to stekleničko, polno črnila je, da jo preprosto prevrneš in vsebina se razlije po površini. Če pa si predstavljaš to isto stekleničko prilepljeno na mizo, bo zadeva malo drugačna. Težja. Se strinjaš? Kako se sedaj lotiti stvari in zliti črnilo iz stekleničke, ki je prilepljena na površino? Imaš kakšen namig? Če jo razbiješ, dobiš steklo s črnilom. Rezultat, ki ga želiva je cela steklenička, le da v njen ne bo črnila. Torej?

V tem primeru bi bilo najlaže doliti čisto vodo v stekleničko s črnilom. Voda se bo najprej zmešala s črnilom, ga razredčila, nato pa se bo mešanica črnila in vode začela zlivati preko roba. Če boš dovolj časa prilival čisto vodo v stekleničko s črnilom, bo tam slej ko prej prevladala voda, v katero bi lahko postavil šopek ivanjščic.

Pozitivno razmišljanje je kot zlivanje čiste vode preko temnih, negativnih misli. Ponavljanje pozitivnih misli je nujno, saj veš, da ena kaplja vode, v steklenički s črnilom, ne bi naredila drugega, kot le-tega razredčila. Še več, izgubila bi se med neštetimi kapljicami črnila. Podobno bi tudi ena ali dve pozitivni misli naredili le majhno spremembo v mojem in tvojem razmišljanju.

Vztrajno ponavljanje pozitivnih misli bo načelo moj in tvoj trmast um in čez čas bodo v njem prevladale pozitivne misli. Z vsakdanjo uporabo le teh, se bo spremenilo tudi dojemanje stvari in oseb okrog naju. Na skrbi, bolečino, razočaranje, žalost, jezo in stres se bova začela odzivati s pozitivnim razmišljanjem. In takrat bova vedela, da zlivava v stekleničko dovolj čiste vode.

Skozi čisto vodo bova bolje videla vse priložnosti, vso ljubezen in blagoslove, ki naju že obdajajo. Potrebno je le eno; ponavljanje in še enkrat ponavljanje.

Nastja

Knjige

Pobeg iz teme

Pobeg iz teme vključuje dve fazi: prva je spoznanje, da tema ne more ničesar skriti. Ta korak običajno vzbudi strah. Druga pa je spoznanje, da ni prav ničesar, kar bi hotel skriti, tudi če bi lahko. Ta korak omogoči pobeg iz strahu. Ko nisi več voljan karkoli skrivati, si voljan ne samo stopiti k obhajilu, ampak tudi razumeš mir in radost.

Svetosti v temi nikoli ne moreš zares skriti, se pa glede tega lahko varaš. To zavajanje te prestraši, saj se v svojem srcu zavedaš, da to je zavajanje in tako se neizmerno trudiš, da bi ga vpeljal kot resničnost. Čudez umesti resničnost tja, kamor sodi. Resničnost pripada samo duhu in čudež priznava samo resnico. Tako razblini iluzije 0 tebi in te pripelje v stik s seboj in Bogom. Ko da čudež um na voljo Svetemu Duhu, sodeluje v Spokoritvi. Tako vpelje pravo funkcijo uma in popravi njegove zmote, ki so zgolj pomanjkanja ljubezni. Tvoj um je lahko obseden z iluzijami, duh pa je večno svoboden. Če um zaznava brez ljubezni, zaznava prazno lupino. Ta se ne zaveda duha znotraj. Spokoritev pa duhu vrne njegovo pravo mesto. Um, ki služi duhu, je neranljiv.

Tema je pomanjkanje svetlobe, tako kot je greh pomanjkanje ljubezni.

Sama po sebi nima nobenih posebnih lastnosti. Je primer verovanja v “pomanjkanje”, iz katerega lahko izide samo zmota. Resnica je vedno obilje. Tisti, ki zaznavajo in priznavajo, da imajo vse, nimajo nobenih potreb. Spokoritev ti ima namen vrniti vse oziroma ima namen to vrniti v tvojo zavest. Tako kot vsakomur, ti je bilo vse dano že s tvojim stvarjenjem.

Iz knjige A Course in Miracles

Motivacija

Gola resnica o dolgčasu

“Dva velika sovražnika srečnega človeka sta bolečina in dolgčas.” (A. Schopenhauer)

Kdo od nas ne pozna fraze “kaj bi delal, meni je tako dolgčas”. Če je (še) nismo slišali od svojega najstnika, se spomnimo svojih najstniških dni, ko smo ležali na kavču pred televizijo, preklapljali programe, zehali, se basali s čipsom in nalivali s sokom. Tudi ko smo se dobili s prijatelji na bližnjem igrišču smo se spraševali, kaj bi delali. Idej ni bilo od nikoder, vsi pa smo si želeli početi kaj zanimivega in zabavnega. Nazadnje smo se proti večeru zdolgočaseni razšli.

Vendar pa se dolgčas ne naseli v nas, ne prekrije nas kot prah prekrije kramo na podstrešju, ne trešči v nas kot strela z jasnega. Dolgčas je zavedno pasivno stanje celotnega bitja. Je popolna in zavestna predaja tistega, ki ni pripravljen vstati in narediti korak naprej. Dolgčas je rezultat neaktivnih misli in lenega telesa.

Nekdo lahko gleda zanimivo oddajo o vulkanih, vesolju ali pripravi sadne solate in med gledanjem zdolgočasen zaspi. Medtem ko nekdo drug gleda te iste oddaje, navdušen in osupel ne odmakne oči od ekrana in čaka na blok z reklamami, da bo skočil na stranišče. Torej niso stvari tiste, ki povzročajo dolgočasje. Nekaterim je vsaka najmanjša stvar, vsak dogodek ali novica zanimiva.

Dolgčas ni nedolžen zločin. Počasi a vztrajno razjeda naše bitje, iz majhne razjede nastane ogromna črna luknja, ki nas posrka vase. Zločin nespoštovanja samega sebe in pasivnega stanja, ki dopušča, da dragoceni trenutki neuporabljeni in razvrednoteni zdrvijo mimo nas.

Dolgčas je dolgočasen! Sreča in dolgčas nimata nič skupnega. Še več, oba ne moreta bivati v eni osebi. Zdolgočasen človek je tečen, zamorjen in se v svoji koži ne počuti dobro. Zakaj? Zaradi občutka, ki ga grize tam nekje na dnu duše in mu šepeta, da zamuja življenje. Človeku, ki zamudi priložnosti in opici, ki zgreši vejo, ni pomoči.

Zmigaj se, vstani s kavča, se pretegni in začni! Začni živeti.

Nastja

Partnerstvo

Hočem pravega moškega!

A na tržišču res ni nobenega odraslega, dozorelega in socializiranega moškega? Več moških spoznam, bolj ugotavljam, da je samski stan še najboljši. Po vseh letih poskusov enostavno nimam več moči, da bi se ukvarjala z nedoraslimi moškimi, ki ne vidijo niti 5 cm naprej od svojega nosu. Pa ne govorim o dioptriji, da ne bo kakšnih pomot.

Pred kratkim sem znova ugotovila, kako leta ne prinesejo doraslosti in kako izkušnje ne pomenijo dozorelosti. Res nimam več idej, kako spoznati pravega moškega, ki poseduje vse tiste značilnosti, ki se mi pri moškem zdijo bistvene. Sem brala, da moške spoznaš pri različnih dejavnostih. A ne glede na to, da imam toliko različnih dejavnosti in da mesečno spoznam ogromno novih ljudi, sem do sedaj videla le dva moška, ob katerih mi je vzelo sapo.

Dovolj imam tudi vseh tistih oddanih moških, ki mi pihajo na dušo, potem pa zaradi moje neodzivnosti besede obrnejo in mi govorijo, kako jaz osvajam njih. Prav neverjetni so. Sploh tisti, ki pri “pecanju” dodajo še to, da ne vedo, zakaj sem jim všeč, ker moja postava res ni po “standardih”, a jih vseeno močno privlačim. Na začetku se mi je zdelo to še zanimivo, sčasoma je postalo nadležno, potem me je prizadelo, sedaj pa razumem.

In tudi vse ostale razumem. Mi je pa dovolj tega, da sem stalno jaz tista, ki za druge nekaj naredi. Da sem stalno jaz tista, ki skrbi za druge. In da sem stalno jaz tista, ki moške zadovoljuje. Tudi to, da moški želijo “obdelavo”, se mi je včasih zdelo superin fajn. Sploh, ko so mi povedali, kakšni so razlogi za njihove želje. A sedaj, pri teh letih, sem potegnila črto. Ne. Ne želim več odnosov, kjer moram biti jaz pobudnica za vse, kar se dogaja. Kjer sem jaz tista, ki skrbim. Ki kažem, da si želim.

Dovolj mi je tega. Hočem odnose, kjer si bo moški želel od mene še kaj več kot moja usta. Hočem moškega, ki bo odrasel, dozorel, socializiran, inteligenten, vešč komunikacije, vljuden, gentlemanski, pozoren in dišeč.
Da.
Dišeč.

Hočem dišečega moškega, za katerega me ne bo skrbelo, ali je spodaj čist ali ne.
Hočem moškega, ki bo pokazal, da si me želi in bo imel na “lagarju” tisoč in eno idejo za popestritev rutinskega obdelovanja. Hočem moškega, ki bo znal ciljati sredino školjke, in hočem moškega, ki bo sposoben udariti po mizi, hkrati pa bo razumevajoč, nežen in ljubeč.

Da.
Takšnega hočem!
Pravega moškega. Ki bo vse v enem.
In hočem ga tukaj in zdaj v vsej njegovi magičnosti!

Danijela F.

Motivacija

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

Danes se bo nekdo zbudil v nov dan z odlično idejo. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo občudoval lepoto okrog sebe. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil, da pusti duhove preteklosti in vdihne današnji dan s polnimi pljuči. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo podrl zidove okrog sebe in spoznal drugačen svet. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo osvobodil dvoma in negotovosti in spoznal varnost, zaupanje in moč. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo spoznal moč ljubezni in lepote, ki jo nosi v sebi. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil, da bo z zgledom pomagal svojim otrokom, da bodo zaupali vase. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil, da spremeni svoje slabe navade v dobre. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo ugotovil, da je življenje z manj stvarmi enostavnejše. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo postavil zase in odločno rekel ne psihičnemu in fizičnemu nasilju. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo naredil pravi korak, ki bo pomenil tisto potrebno spremembo. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo zavedel, da so pravila in omejitve, ki jih ima v življenju, nepotrebne. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil in postal boljši starš, učenec, mož, sestra, učitelj, sosed. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes je nov dan. Mnogi bodo uživali v njem. Mnogi ga bodo izkoristili do zadnjega trenutka. Zakaj ne bi bil to ti?

Nastja

Zgodbe

Uganka

Kdo sem?

nimam ne začetka in ne konca
sem neskončno velik in neskončno majhen
vsebujem stvari vendar nisem v nobeni od njih
sem nespremenljiv vendar se spreminjam
vse kar se zgodi ali se bo zgodilo, se zgodi v meni
vedno sem ti blizu, tako blizu kot utrip srca pa vendar se razprostiram skozi širno vesolje
vse obstaja v meni in nič ne more obstajati zunaj mene
nimam oblike in ne teže, sem neviden
povsod sem naenkrat vendar moje mesto ni določeno
ne glede na to, kar si storil ali kar boš storil, vedno sem ob tebi in ti ob meni
vedno sem s teboj

Si uganil?

Ta trenutek lahko…

… uživaš v pomladi
… pestuješ otroka v naročju
…potolažiš razočaranega prijatelja
… uresničiš svojo željo
…rečeš ne slabim navadam
…opazuješ sončni zahod
…nekomu rečeš, da ga ljubiš
…začutiš sebe
…spremeniš nekaj na bolje
…začneš verjeti

Nastja

Motivacija

Nauči ribo, da bo splezala na drevo

Albert Einstein je nekoč dejal, da je vsak izmed nas genij. Torej to pomeni, da lahko riba spleza na drevo? Ne more. In vse življenje se bo počutila neumno, ker tega pač ne zna. Pa bi se morala počutiti neumno? Bi se morala opica počutiti neumno, ker ne zna plavati?

Družba v kateri živimo je odlična v postavljanju norm in standardov. Že od rojstva tlačijo otroke v razpredelnice in jih razvrščajo glede na težo, velikost, obseg glave in prsnega koša. Ko dozorijo jih testirajo in ugotovijo ali so zreli za šolo. Tam jih preverjajo in ocenjujejo skoraj vsak dan, na koncu devetletke pa še končni nacionalni preizkus znanja. Ni in ni konca. Še kot odraslo osebo nas testirajo in ocenjujejo ali smo sposobni vzgajati otroke, voziti avtomobil, najeti kredit. Družba prisega na svoje standarde. Če jih ne dosegaš te izobči.

Čuden si, če spiš v avtu, če imaš oblečeno majico na maturantskem plesu, kjer je standardna črna obleka z metuljčkom. Če ne ješ mesa,če ne nakupuješ ob sobotah dopoldan. Čudak. In kako lahko čudak preživi v tej družbi?

Si kdaj pomislil kaj bi postal Mozart, če bi njegova mama vztrajala, da ves čas in trud vloži v učenje matematike in popravi ocene, namesto da bi še naprej pisal skladbe?

Albert je imel prav. V vsakem od nas se skriva genij, ki pa ga prevečkrat zapostavimo, ker se bojimo, da nas bo družba izločila oziroma, da nas bodo imeli za čudnega. Še naprej delamo tisto kar počne večina in upamo, da smo v tem uspešni.

Pa je to tisto kar si želiš? Ne? Zato čim prej prebudi genija v sebi! Mogoče se samo skriva, ker je bil nekoč zasmehovan ali ponižan, označen za čudnega. Ne oziraj se na to. Delaj kar ti je v veselje. Pusti druge in njihove standarde.

Naj ribe plavajo in opice plezajo po drevesih.

Nastja

Motivacija

Vsi smo bogovi v sebi

Kot deklico so me učili, kdo naj bi bil Bog. Tega vsemogočneža so mi predstavili kot bitje, ki zmore vse. Ki je v vsem. Ki vse vidi. Ki vse ve. Ki na nas pazi. Ki nas neskončno ljubi. In ki nas bo po smrti odrešil.

Najprej sem seveda verjela. Bila sem tako vzgojena. Potem pa so se zgodila prva razočaranja in spraševala sem se, kako lahko nekdo, ki nas neizmerno ljubi in zmore vse, dovoljuje, da tako trpimo. Ko sem o tem spraševala religiozne ljudi, so me vedno odpravili z besedami, da “bog že ve”. A ta odgovor me ni nasitil. Iskala sem informacije in po letih takšnih in drugačnih pripetljajev ugotovila, da ima cerkev kot institucija le malo skupnega s tistim, kar piše v Svetem pismu. Modrosti, ki jih je učil Jezus, dajejo uvid v bistvo življenja. Dajejo posamezniku moč nad njegovim življenjem in ga učijo, kako si sam ustvarja vse, kar živi. Nikjer ni zaslediti besed o kopičenju bogastva in premoči nad drugimi.

Jezus je bil modrec, ki je živel bistvo in ga razdajal ljudem. Bil je tudi bog. Vendar bog v sebi. Prav tako kot ste vi, jaz in vsi mi. Vsi smo bogovi v sebi. Vsi imamo namreč v sebi moč, da si ustvarimo takšno življenje, kot si ga želimo. Pa naj si bodo to čudovite ali boleče izkušnje.

Vse, kar mislimo, tudi tisto, kar mislimo o drugih, se vrne k nam. Nobene misli ni mogoče izničiti, lahko pa jih nadomestimo z drugimi – s spremembo vibracije. Ljubezen ima najvišjo vibracijo. Ljubezen pomeni vse, kar je. Celotno vesolje. Ljubezen do vsega in vseh. Do živih in neživih stvari. Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju. Največja mera človekovega potenciala je dosežena, ko je aktivirana največja mera ljubezni. Ljubezen tudi najhitreje pripelje do cilja. Je močnejša od boja. Je popolna varnost. Je enost, ne ločenost. Je odgovor na vsa vprašanja. In je rešitev vseh težav (Egli, 2002). Da. Rešitev vseh težav.

Karkoli se nam zgodi, lahko ljubimo. Odločitev je naša. Če bomo ljubili, bomo v svoje življenje priklicali še več ljubezni. In prav tako smo za vse, kar se nam zgodi, lahko hvaležni. Tudi pri tem je odločitev naša. Vendar več hvaležnosti v življenje prinese več tistega, za kar smo lahko hvaležni. Verjetno se boste mnogi vprašali, kako lahko ljubiš in si hvaležen za bolezen, razočaranje, izgubo otroka, partnerja, službe itd.

Z mojega vidika bolezen pomeni neskladje med dušo in telesom in je pravzaprav proces osvobajanja. Je opozorilo, da je čas, da nekaj spremenimo. Prav tako razočaranja in izgube pomenijo, da nas nekaj kliče k spoznavanju sebe. V vseh odnosih, ki jih imamo (s partnerjem, sorodniki, otroki, prijatelji, sodelavci in drugimi), smo odgovorni samo za svojo polovico odnosa, torej zase. Za drugo polovico je odgovorna oseba, s katero smo v odnosu. Drugi ljudje delujejo zaradi sebe in ne zaradi nas. Zato ničesar ne jemljimo osebno, drugih ne sodimo (da ne bomo sojeni), bodimo brezgrajni v besedah in vselej dajmo vse od sebe. In najpomembnejše – svojega bližnjega ljubimo kakor samega sebe. Ljubezen do sebe in do vseh drugih nam omogoča doseči cilje z najmanj časa in napora (Ruiz, 2002; Ruiz in Ruiz, 2010).

Če nas zapusti partner, se ponavadi predamo žalosti in se sami sebi smilimo, kako smo ubogi in kako nismo vredni ljubezni. Prav. Če se tako odločimo, je to naša pravica. Imamo pa še eno opcijo. In to je, da začnemo ljubiti. Najprej sebe. Da se ljubimo za to, kar smo in kakršni smo. Brezpogojno. Pretekle izkušnje odpustimo; odpustimo tistim, ki so nas prizadeli, in odpustimo sebi.

Vse na svetu si ljudje sami ustvarimo. Tako dobro kot slabo. In odgovorni smo za vse, kar se nam zgodi. V vesolju ni žrtev in ni naključij. Vse je energija in objektivnega sveta ni. Vse, kar zaznavamo, zaznavamo vsak na svoj način, ki je prežet z lastnimi izkustvi, prepričanji in občutji.

S spremembo mišljenja začnemo takoj ustvarjati drugačne vibracije, drugačne energije in tako tudi drugačno prihodnost. Preteklosti ne moremo spremeniti, spremenimo pa lahko svoje mišljenje TUKAJ in ZDAJ, če le hočemo. Seveda se spremembe ne zgodijo takoj. In tudi vedno nam ne uspe takoj najti smisla v situaciji.

Tudi misli morda ne predajamo samo pozitivnostim. A vaja dela mojstra. Mojster pa vajo. In vse ima svoj smisel. Celotno vesolje je namreč ena sama energija. Vsi smo povezani. Vsi smo eno. Hkrati pa vsak zase čisto svoj svet in svoj bog.

Danijela F.

(Viri: Egli, R. (2002). The LOLA Principle.; Ruiz, D. M. (2002). Mojstrstvo ljubezni.; Ruiz, D. M., Ruiz D. J. (2010). Peti dogovor.)

Osebnostna rast

Življenje in partija šaha

Za šah sta značilni enotnost in harmonija med športno-tekmovalnimi in spoznavno-ustvarjalnimi cilji. Igra iskanja resnice in lepote. Ob spoštovanju te osnovne vrednote klasične šahovske kulture, je šah kraljevska igra in odlično vzgojno-oblikovalno sredstvo. Če povzamem našega velikega šahista Milana Vidmarja: “Šah imenujemo kraljevska igra, ne zato ker v njej nastopa kralj in ne zato, ker so jo igrali kralji, temveč zato, ker je s svojo poštenostjo, neizčrpno vsebino in lepoto stvaritev, igra nad igrami, v vzgojnem in kulturnem pomenu.”

Prepletanje strategije z izzivi in estetike ter športno tekmovalnostjo, uvršča šahovsko igro med najbolj učinkovita vzgojno-oblikovalna sredstva intelektualnega in osebnostnega razvoja.

Kaj imata partija šaha in življenje skupnega?

⇒ večplastnost… število potez je nedoločeno in rešitev ni vedno razkrita očem

⇒ potrpljenje… počasi in premišljeno, korak za korakom načrtuj naslednjo potezo

⇒ umik… če se umakneš s polja, ki ga je napadel nasprotnik, še ne pomeni, da si se predal

⇒ načrt… kombinacija določenih potez, ki ponuja prednost

⇒ pozitivnost… če si optimist se vedno najde prava rešitev za naslednjo potezo

⇒ priznanje… čestitaj nasprotniku za dobro potezo in se uči od njega

⇒ vljudnost… prenesi poraz z dvignjeno glavo, začni novo igro in se uči iz napak

⇒ zabava… uživaj v igri, ki je zanimiva, poživljajoča in polna izzivov

Šah je šport načrtovanja, preživetja in prilagajanja. Če želim zmagati, moram premisliti vsako potezo. In če se odločim prav, sem v prednosti. Kadar pa se zdi, da ni izhoda, da nasprotnik zmaguje, pogledam na nasprotnikovo potezo še iz druge perspektive, se za hip umaknem, premislim in taktično napadem. Naredila bom načrt za igro, ki mi bo omogočil konkretno prednost. Moje poteze bodo zvite a vljudne. Vedno bom na preži, pripravljena. Ne bom se predala. Izkušnje bodo postale naboji za naslednji napad. Poraza ni, je samo povratna informacija.

Nastja

Zgodbe

Spomin

Na dehtečem travniku sem, plapolajoč v barvah se cvetlice božajo, objemajo, stiskajo druga k drugi, barve se prelivajo, moje oči se lesketajo ob vsej tej lepoti, pogledujejo okrog, dokler je ne najdejo. Ene same, ki v svoji belini neomahljivo daje vedeti, da je izbrana.

Ne utrgam je, kajti njeno mesto je tam, čaka, da se spomnim, da se vračam, da se vrnem k njej. Približam obraz, začutim mehkobo, toploto, a kaj bi to! Njen vonj … Jutro, lepše kot kdajkoli, glasba, ki naznanja praznovanje … pokukam izpod odeje, se zahvalim vsemu, kar je, in sebi, svojemu obstoju, božanski stvaritvi, ki z vsako zarjo prinese toliko dobrega.

Pred vrati zaslišim glasove, šepetajo, se hihitajo … moje ljube deklice so, srečne, ker so vsak dan z menoj, me češejo, igrivo izbirajo oblačila, svoje delo res opravljajo na radosten način. Lahno odgrnem zaveso, a nočem videti vsega. Naj bo presenečenje zame! En dan v letu praznujem in vse stvarstvo praznuje z menoj. Ne, tisti dan ne delam, prav ničesar ne počnem, takrat počivam. Počivam v svojem srcu. Vsaka celica mojega telesa se ta dan napaja s hvaležnostjo, ljubeznijo. Moje oči se srečujejo s toplino v očeh vseh mojih dragih. Zanje skrbim. Z njimi sem, da so srečni, da delajo, da se učijo, da skrbijo za družine. Samo Sem. Čudovito delo imam.

Živim in dajem. Bog mi je namenil to prav posebno nalogo in vsi vemo, da sem si jo zaslužila. Za vse, kar sem bila. Za vse, zaradi česar je moje srce krvavelo. Za vse, kar sem kdajkoli izgubila. Za vse to sedaj samo Sem. To počnem v Življenju. Naposled resnično živim. In danes je moj dan! Danes JE Praznik. … Zbudim se ob dehtenju neštetih cvetlic; sem res spala, sanjala? Zagledam jo, še bolj belo kot kdajkoli, in spomnim se …

Lamia

Motivacija

Hura za počitnice!

Obožujem potovanja. Še posebej dolga. Tista z letalom, ki me popeljejo čez oceane in kontinente, tja na drugo stran sveta. Ko potujem in obiskujem nove kraje imam priložnost, da doživim nekaj novega, nevsakdanjega. Še več, potovanje zame pomeni:

Širjenje obzorja

Ko se znajdem v novem kraju gledam na dogajanje in svet okrog sebe neobremenjeno, drugačno. Ker se znajdem na tujem ozemlju se z lahkoto prilagodim novim ljudem, njihovim navadam in novemu načinu življenja.

Preizkus stopnje potrpežljivosti

Mogoče se sliši kot nekaj negativnega, kar priznam včasih tudi je. Stanje v vrsti, poslušanje klepetavega moškega na letalu, iskanje signala za mobitel na peščeni plaži, ko moraš nujno opraviti pomemben klic. Ali pa iskanje stranišča v mestu, kjer ni niti ene same gostilne. Na vsakem potovanju, na vsakih počitnicah mora iti nekaj narobe, kar pa ni nič slabega, saj se iz vsake situacije naučim nekaj novega.

Adijo rutina

Čeprav imam rada rutino, kar je zapisano tudi v mojem horoskopu, je na počitnicah sploh ne pogrešam. Če se mi zahoče spim ves dan. Jem sladoled za zajtrk. Sedim v parku več ur in opazujem mimoidoče. Vse to me napolni z neko drugačno energijo.

Energijo ustvarjanja

Nič me ne navdihne bolj kot novo okolje, novi obrazi, nova kultura. Sem kot goba. Vpijam občutke, lepoto narave, besede in vse to spravim nekam na varno mesto. Za poznejši čas, za čas brez navdiha.

Terapija z “zdravilnimi” učinki

Zmanjša se stres, jem bolj zdravo, več se smejim in bolj sem sproščena. Tudi kakšen kilogram izgubim, saj sem neprestano v pogonu.

Vsak trenutek šteje

Na počitnicah vsak trenutek šteje. Morda zato, ker se zavedam, da bodo še prekmalu minile, morda zato, ker uživam v vsem kar počnem.

Marsikomu se zdijo počitnice nepotreben strošek, zamudno pakiranje kovčkov in zapravljanje časa na poti. Vendar pa so počitnice vse prej kot to! Za super počitnice ne potrebujem veliko denarja. Za brezskrbno potepanje po plaži ne potrebujem modne obleke in čevljev z visoko peto. Čas, ki ga bom porabila za potovanje do kraja, ki sem si ga izbrala, bom izkoristila za razmišljanje o sebi.

Obožujem počitnice in komaj čakam, da kupim letalsko karto in odletim novim dogodivščinam naproti.

Nastja

Motivacija

Poraz in uspeh….z roko v roki

Z znanstvenega vidika je čebela predebela, da bi lahko letela. Ima prekratka krila in njen trup nima aerodinamične oblike. Ampak čebela leti! Zakaj? Ker ji nihče ni rekel, da ne more leteti.

Ko bom spremenila dojemanje poraza bom naredila prvi korak na poti do uspeha. Poraz je boleč in neprijeten, se strinjaš?

Ampak ne za uspešne ljudi. Najuspešnejši ljudje, ki delujejo na najrazličnejših področjih, ne dojemajo poraza kot bolečo, travmatično izkušnjo. O porazu razmišljajo na čisto drugačen način. Zavedajo se, da njihovo vrednost gradi močna samozavest. Poraza ne obravnavajo kot nekaj dokončnega ampak razvijejo prepričanje, ki jim dopušča , da negativni izid obrnejo v svojo korist.

Ker sem se odločila, da v svojem življenju uspem, bom upoštevala naslednje;

Poraz v meni ponovno prebudi ponižnost, izostri mojo objektivnost in me naredi prožnejšo
Poraz bom obravnavala resno, vendar pa do sebe ne bom preveč stroga
Če s porazi pridobim več uspehov, potem je poraz zagotovo člen v procesu, katerega končni rezultat je uspeh
Poraz je začasen, ko se prepustim novim priložnostim in preizkušam nove ideje
Več se naučim iz poraza kot iz uspeha
Kritika je informacija, ki mi pomaga popraviti smer in ostati na začrtani poti
Vsakemu porazu sledi nagrada …nagrada v obliki uspeha
Moja samozavest ni odvisna od pohval ali kritike drugih…je del mene, ki ga skrbno negujem in nadgrajujem
Neprijaznost drugih me opominja na dejstvo, da moram biti do sebe prijazna
Za poraz je potrebno imeti pogum, saj je za uspeh potrebno včasih tudi tvegati

Poraz je del mojega in tvojega življenja. Ne dopustimo mu, da nam vzame sanje, prekriža načrte in prikuje k tlom. Veselimo se vsakega poraza, saj je to nova lekcija, ki nam jo ponuja življenje. Ko uspemo, bomo bogato nagrajeni.

Nastja

Planet Zemlja

Objem Ljubezni – Skupaj gradimo sirotišnico v Indiji

Objem ljubezni je dobrodelna akcija, s katero gradimo sirotišnico in dom za ostarele v Indiji z imenom Loveable Home. Skupaj bomo zgradili šolo, bivalne prostore, ambulanto, kuhinjo in prostore za samooskrbo. Omogočeno bo bivanje tudi žrtvam nasilja. Svoje posebno mesto pa bodo imeli tudi donatorji in botri kot obiskovalci. Zemljišče je humanitarec Gašper Orehek dobil od lokalnih kmetov. Pripravljen je že gradbeni načrt, elektrika, na lokaciji, v pripravi pa je tudi vrtina za vodo, ki je naš naslednji cilj. Gradnja poteka in se financira sproti.

Organizatorji projekta so društvo botrov TWIMC in humanitarec Gašper Orehek, ki že več let skrbi za obubožane družine z iskanjem botrov in donatorjev za otroke. Gašper tudi živi in deluje v Indiji, kjer oskrbuje pomoči potrebne in organizira gradnjo sirotišnice.

Več o akciji na spletni strani www.objemljubezni.com

Kako lahko pomagaš?
Pošlji SMS z besedo OBJEM5 na 1919 in prispevaj 5 EUR.
Prispevajo lahko uporabniki storitev Mobitel, SiMobil, TUŠMOBIL in T-2.

Opraviš lahko tudi bančno nakazilo. Več o tem na zgornji spletni strani.

Pridruži se naši zelo aktivni skupini na Facebooku.

Pridruži se nam na dogodkih in prispevaj svoj delež. Kmalu bomo organizirali tudi srečanje za nove prostovoljce.

Hiša radosti je soorganizator projekta.

Motivacija

Bodi odličen!

“Najčudovitejši so tisti ljudje, ki poznajo poraz, so občutili trpljenje, so bíli bitko in se zavedajo izgube a vendarle zmorejo splezati iz globin življenja. Ti ljudje so hvaležni, občutljivi in razumejo življenje, ki jih polni s sočutjem, nežnostjo in brezpogojno ljubeznijo. Čudoviti ljudje se ne zgodijo.”(N.N.)

Bodi odličen. Ne samo dober. Ali za silo dober. Pojdi in ciljaj na odličnost. Predaj se veličastnosti, sezi po luni. Postani mojster in ne oziraj se na napisana pravila. Bodi ti!

Seveda bo potrebno delati. Potrebna bo predaja, da ustvariš mojstrovino svojega življenja. Pripravljenost, da začneš z učenjem. Zmožnost, da počakaš tako dolgo, da boš lahko v celoti izpolnil obljube, ki jih nosiš v srcu. Si učenec. Odpri knjigo. Naredi nalogo. Če boš imel srečo, se boš brez večjih problemov prebil skozi zmešnjavo občutkov. Potopi se v ocean svojih misli, ne boj se zaplesti v morsko travo in poklepetati z morskimi deklicami. Ne ustraši se morskega zmaja. Spij skodelico čaja z demoni, ki živijo v tvoji glavi.

Težko bo. Mogoče si boš zaželel zbežati stran, na varno. V naročje znanega. Ne hodi nazaj! Pojdi, premisli in v sebi boš začutil tisti ogenj, ki te bo gnal naprej. Občutil boš, da lahko letiš. V sebi imaš dovolj prave energije za vzlet. Poleti čez ovire, naj nebo postane meja. Upaj si! Tvegaj in ne boj se pasti. Če pa kdaj padeš, se poberi, prosi za pomoč, če jo potrebuješ. Naj te ne bo sram. Raztegni krila in znova poleti. Jadraj med oblaki, naj te ne bo strah ne strele, ne groma. Vetrovi ti bodo služili.

Sledi začrtani poti. Previdno uporabljaj besede. Živi jih, vendar pazi na njihovo nevidno moč. Poj in žvižgaj svojo najljubšo melodijo. Odpri srce za neznano in se ne boj. Naj bo pogum tvoj zvesti spremljevalec. Zavedaj se, da si čudež. Čudež poklican, da živi ljubezen. Skrbno čuvaj ta plamen, pazi da ne ugasne. Naj izbruhne kot vulkan ljubezni in ustvarjalnosti. V vsem kar počneš bodi odličen. In povej nam. Bodi naš zgled. Potrebujemo te!

Nastja

Motivacija

Cvet ali trnje?

Delajte na sebi. Na svoji osebnosti, notranji moči, samospoštovanju. Vzemite življenje v svoje roke. Za trenutek umirite svoje misli in se vprašajte kaj razmišljate oziroma kako razmišljate večino časa. Predvidevam, da je negativnih misli več kot bi si lahko predstavljali. Stvari vam gredo narobe, jezni ste ker se vam pričakovanja podirajo, ljudje so do vas sebični ali vas preprosto ignorirajo, počutite se sami v kupu resnih težav. Krivi so vsi, ki vas obkrožajo, le vi ne.

Ali ni to več kot dober dokaz, da ima negativno razmišljanje posledice? Kaj vam to pove? To vam na popolnoma preprost način dokazuje, da dogodke, odnose in počutje kreirate sami. Lažje bi bilo slišati, da je za vaš stres odgovoren kdo drug. A temu ni tako. Ljudje okrog vas so le vaša ogledala, čas je, da se pogledate. Ne krivite njih.

Odločitev KAKO boste reagirali na situacije je le VAŠA. Naučite se umiriti preden ukrepate. Ne krivite nikogar pač pa se vprašajte zakaj je do te situacije prišlo. Saj veste, da se za vsem slabem skriva dober razlog. Medtem si ne bojte priznati svojih napak. Iz njih se učimo in ustvarimo sebe boljše kot smo bili. Prevzemite odgovornost.

V življenju hodite po takšni poti, kakršno si sami naredite. In vse se začne z nadzorovanjem misli. Z njimi kreirate svojo življenjsko pot. Kamnita, peščena, prekrita s trnjem ali posuta z nežnimi cvetovi čudovitih barv. Izbira je popolnoma vaša in ni odvisna od drugih ljudi in okolice. Potrudite se, da ljudje in okolica ne bodo več vplivali na vas. Obvladujte svoja čustva ter preoblikujte negativne misli v pozitivne in polne upanja. To je dolgotrajno delo ampak ko vam to uspe, lahko dosežete prav vse kar si zaželite. Res je tako.

Naj zasije vaša energija. Naj se vidi vaša notranja moč. Naj se čuti pozitiva, katero iz dneva v dan bolj potrebujemo. Torej, kakšno pot si boste zgradili?

Lea Rogelj

Pesmi

Odpuščam

Mnogokrat sem se spraševala, če sta si me res želela. Sem mar v njuno življenje vstopila brez
povabila? Tako sem pogosto čutila. Kot punčka sem po ljubezni hrepenela, le toplih nežnih objemov sem si želela. Hitro sem od doma odšla, odrasla zase in še za druge. Nekje globoko je vladala praznina po njima. A nisem se je zavedala.

Postala sem mama. Dajala sem se vso in še več. Še vedno pa sem hrepenela. Ko objemala sta moje otroke, je bolelo. Skelelo. Peklo. V dno duše je rezala bolečina. Zakaj jaz tega nisem imela? Mnogo sem doživela. Zdaj tudi moj objem otrok ni samoumeven. Ni več moči. Ni strasti. In zdaj razumem. Če v tebi ljubezni ni, tudi nihče drug je ne dobi. Nisem vedela, da takrat strti njuni srci sta bili, mene, majhne deklice se to dotaknilo ni. Nisem razumela, vse sem preveč resno vzela. S seboj nosila breme to, dokler me na tla ni spravilo. Vse, kar se mi je v življenju zgodilo, se je iz želje po njuni ljubezni porodilo. In do neizmerne jeze je vodilo. Do tišine in ignorance, a k sreči so niti angelske to tišino prerezale.

Šla sem in ju objela, odpustila tudi sebi, ker skoraj sem ju preklela. Zdaj vedela sem, da biti starš ni lahko, in lahko sem spustila to breme pretežko. Prosila sem ju, naj me vidita. Ne kot sama si želita, ampak naj vzameta to, kar od mene lahko dobita. Naj me sprejmeta, kot sem. In naj toliko več ne skrbita. Naj pustita, da poletim in z njima čimprej svojo srečo delim. Hvaležna sem jima, da živim.

Lamia

Motivacija

Resnica

Čutim, da prihaja. Iz mojih globin se dviga dolgo zakrita resnica. Na njej je sicer ogromno krame. Velike količine le-te sem že pobrala, z nje obrisala prah in jo postavila na pravo mesto v svojem življenju. Nekatere stvari mi niso več koristile, zato sem jih zavrgla. Naredila sem prostor za nove. Take, ki si jih želim, a jih nisem imela kam dati.

Ko se naredi prostor, se ta vedno zapolni. K sebi kličem resnico, zato ta prihaja k meni. Ne oziram se na to, kako boleča bo. Pripravljena sem. Vem, da zmorem! Nepovratno sem se odločila zbuditi.

Njene oči so velike. Dajejo mi izbiro, kako globoko bom pogledala vanje. Ker sem trdno odločena, da grem prav v njeno srž, me včasih zadane s tako silo, da se zlomim. Boli me. Zato jočem in kričim! S solzami prebavljam bolečino. S krikom pozivam resnico, da zapolni moj prazen prostor. Še ena stvar, s katere moram obrisati prah in jo pospraviti, predno lahko spregledam.

Blizu je čas, ko se mi bo pokazala v vsej svoji veličini. Na njej ne bo več krame – ne bo več izgovorov, opravičevanj, skrivanja, strahu, ega. Takrat bom zopet jokala, a ne od bolečine temveč od ganjenosti in sreče. Tako kot se je to že zgodilo, ko sem nekaj let nazaj videla njeno bleščečo iskro. Mislim, da sem se prav takrat odločila, da jo najdem. Preveč je bila svetla, da ne bi bila resnična, in preveč lepa, da je ne bi iskala. V njej sem začutila ljubezen. Kajti resnica JE ljubezen. Svetla in sijoča, lahkotna in brezmejna!

V bistvu ni resnica tista, ki boli. Boli krama. Ko bom očistila vsak njen tudi najmanjši del, bom lahko živela svojo resnico v polnosti. Kličem jo: “Pridi k meni, da Te slišim, da Te vidim, da Te govorim!” In ona mi odgovarja: “Poglej navznoter, poglej globoko, tam te čakam.”

Hejdi Martinšek

Življenje

Kdo so angeli?

…mogoče prijazna ženica, ki te opozori, da si v trgovini pozabil denarnico

…mogoče voznik taksija, ki ti pove, da imaš najlepši nasmeh na svetu

…mogoče sosedov otrok, ki ti pokaže, da so skrivnosti v malih stvareh

…mogoče tisti revež, ki je s tabo pripravljen deliti svoj edini obrok

…mogoče bogataš, ki ti daje zgled, da je vse mogoče, če le verjameš vase

…mogoče tujec, ki ti je prekrižal pot, ko si izgubljen taval po neznanem mestu

…mogoče prijatelj, ki ti je prisluhnil, ko si že nad vsem obupal

Angeli so veliki in majhni, vseh starosti in različnih odtenkov barve kože. Nekateri imajo pege, nekateri gube, mozolje ali pa žareča rdeča lička. Preoblečeni so v prijatelje, sovražnike, učitelje, ljubimce in čudake. Življenja ne jemljejo preveč resno in za seboj ne vlačijo nepotrebne prtljage, kar jim omogoča svobodno gibanje skozi prostor in čas. Ko odidejo ne pustijo listka z naslovom, elektronske pošte ali telefonske številke. Nič ne pričakujejo. Ne zahtevajo ničesar. Obute imajo superge s prelepimi krili in v vsaki kemični čistilnici imajo pogodbo za čiščenje le-teh. Težko jih srečamo, če hodimo po svetu z zaprtimi očmi. Ko se bomo odločili in odprli oči, bomo videli, da so vsepovsod okrog nas. In če njihovih besed ne bomo slišali z ušesi, poskusimo slišati s srcem.

Nastja

Motivacija

Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce

Renesansa (fr. renaissance: ponovno rojstvo) kot kulturno gibanje je bilo za žensko zelo pomembno obdobje. Naznanjalo je začetek novega veka. Dante Alighieri v svoji zbirki Vita Nova, Novo življenje, opeva žensko v vsej njeni božanskosti. Njegova Beatrice je podoba blaženosti (beata-blažena). Motiv blažene ženske je po vsej verjetnosti povzel po pesmi Guida Guinizzellija Al cor gentil rempaira sempre amore, Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce. Francesco Petrarca je žensko opeval kot nekaj vzvišenega in bil je začetnik t. i. “romantične ljubezni”.

Kaj pa naše spremembe dandanes? Prebujanje, rojevanje Ženske, božanske Ženske s plemenitim srcem. Da najde svojo pravo vrednost, ne v očeh moškega, marveč v očeh same sebe, in (si) pokaže, kako Božanska je, kako polno ljubezni in plemenito je njeno Srce. Po vseh iskanjih, dokazovanjih, tekmovanjih s svetom in predvsem s samo seboj je edina pot, ki jo pelje k Sebi, Ljubezen. Do nje bo prišla le s ponovnim rojstvom, renaissance. Rojstvo pomeni sprva bolečino, strah pred neznanim, tesnobo, pomeni iskanje varnosti in zaščite, vse dokler ni ena sama radost in izkušanje novega.

Trenutek, ko se zamajejo tla pod nogami, ko se ženska zaloti v premišljevanju, čemu je tu, kaj je njen naslednji korak in kako ga speljati, da bo zadovoljna tudi sama, je tisti ključni moment, ko se začne njena rast, le da tokrat v njeni lastni maternici. Kot je sama nosečnost obenem sreča in radost pričakovanja ter skrb in strah pred odgovornostjo, je tudi negovanje same sebe v lastni maternici obdobje nasprotnih si čustev.

Nedvomno je negovanje drugih bitij lažja naloga kot negovanje nas samih, zato se k njemu zatečemo šele tedaj, ko začnemo izgubljati, ko se nam svet zamaje, nemalokrat celo popolnoma zruši. Pademo. In začuda ni nikogar, ki bi nas (lahko) pobral. Šele takrat ugotovimo, da je z vsem razdajanjem, ki ga nemalokrat niti ne čutimo, saj menimo, da dajemo iz srca in je to naša naloga, poslanstvo, da smo torej z vsem tem razdajanjem košček za koščkom dajale sebe, svoje želje, svoje bistvo in bit. Takrat ostanemo same, v svoji praznini, s svojo praznino, ki je drugim nedoumljiva, nerazumljiva. A nas ravno ta praznina žene naprej. Ko izpraznimo vse, kar se je leta in leta kopičilo v nas, ko izpraznimo vso tesnobo, bolečino, strahove, ko si zaželimo, da v nas ne bi bilo ničesar več, takrat se odpre pot, ki nas povede v nas same, v našo maternico, ki nas bo varovala do pravega rojstva, do rojstva takšnih, kakršne smo v resnici.

To je samotno popotovanje, tiho spoznavanje in prepoznavanje, in vse bi naredile, da bi se mu izognile. Plavamo v potočkih spominov in upamo, da nas ponesejo nazaj tja, od koder smo ušle. Stvari, ki so se nam zgodile, se nam nenadoma ne zdijo več tako hude in zaželimo si nazaj, v varno naročje vsakdana, ki smo ga bile vajene. Da bi se le ne soočile s to samoto, v kateri slišimo le bitje svojega srca in tiho ječanje duše. Toda duša je to pot vztrajna. Imamo čas, da jo zaslišimo, imamo moč, da jo poslušamo, in imamo pogum, da ji sledimo. Varne bomo v sebi, s sabo. Varne s plemenitim srcem, ki je le naše, varne s čisto dušo, neskončno hvaležno. S tem smo večne. In le večne smo lahko srečne.

Lamia

Motivacija

Narejena iz izkušenj

Bolečina me naredi močnejšo. Solze me naredijo pogumnejšo. Srčna bolečina me naredi modro. Hvaležna sem za vsako izkušnjo, saj so me naredile tako, kakršna sem ta trenutek. Zato se…

Smejim, čeprav se počutim kot povožena žaba
Smehljam, čeprav imam oči polne bridkih solz
Pojem, čeprav ljudje buljijo vame in mi pravijo, da nimam posluha
Zaupam, čeprav moje srce ve, da to ni ravno najboljša odločitev
Analiziram, čeprav to sploh ni potrebno
Plešem, čeprav me obdaja mrtvaška tišina
Se učim, čeprav ne hodim v šolo
Poskakujem, čeprav se mi posmehujejo
Spim, čeprav se bojim sanjati
Tečem, čeprav me zapuščajo moči
Ljubim, čeprav mi ljubezni ne vračajo
Vstanem, čeprav sem že neštetokrat padla
Diham, čeprav sem že tolikokrat ostala brez sape
Dajem, čeprav ne dobim nič v zameno
Odpuščam, čeprav sem bila prevarana
Se bojim, čeprav vem, da sem močna
Kuham, čeprav moje specialitete niso na jedilniku slavnih kuhinj
Vzgajam, čeprav nisem prebrala priročnika o vzgoji
Zapravljam, čeprav vem, da denar potrebujem za plačilo položnic
Se jezim, čeprav vem, da s tem le zapravljam svojo energijo
Pišem, čeprav vem, da moje pisanje ni všeč vsem
Predvidevam, čeprav vem, da je to ponavadi brca v temo

Vem, da spomini tudi bolijo. Kot na primer razočaranje v ljubezni. Smrt dragega prijatelja. Izguba službe. Seveda so tudi tisti, ki mi navdajo z veseljem; prvi poljub, štetje zvezd v dvoje, rojstvo otroka, zadetek na lotu. Spremljajo me skozi življenje, so na dosegu, da si jih tu in tam pobliže ogledam. Pomagajo mi razlikovati med pozitivnimi in negativnimi izkušnjami. Vem, da bi bila brez izkušenj kot prazna vreča, nepopisan list v spominski knjigi ali manjkajoč verz v pesmi. Vem, da me moja odločenost, da nosim vse svoje izkušnje skozi življenje, dela močno. Močnejšo kot kadarkoli prej.

Zato se ne predam. Zato se ne bojim novih izzivov, (pre)izkušenj, ki mi jih daje življenje. Vem, da bom zmogla. Z dvignjeno glavo, polnim nahrbtnikom optimizma in nasmehom na ustih, bom zakorakala v nov dan. Življenje prihajam!

Nastja

Nasveti

Ne zapravi ga!

Čas je kovanec mojega življenja. Je edini kovanec, ki ga imam in le jaz lahko odločam, kako ga bomuporabila. Bom dovolila, da ga namesto mene unovči nekdo drug?

Ne! Vendar kako naj se odločim čemu bom namenila ta kovanec, če pa nimam časa, da bi premislila o tem. Časa ne tratim z nakupovanjem, ne ždim pred televizijo in ne deskam po internetu. Največ časa porabim za tuhtanje in zaskrbljenost.

Čas, ki ga porabim za zaskrbljenost, je čas, ko ne živim. Ta “dejavnost” me izvzame iz sedanjega trenutka in me prestavi v preteklost, kjer premišljujem o že preživetih dogodkih ali pa me izstreli v prihodnost, kjer se ubadam s preigravanjem črnih scenarijev. Ta zaskrbljujoč občutek se je naselil v moji glavi in mi ne dopušča, da bi se brezskrbno veselila življenja. Vem, da je načrt za življenje potreben, tveganje priporočljivo, vendar pa je zaskrbljenost…izbira.

Skrbi me, da bom izgubila službo, skrbi me, da ne bom našla druge, namesto, da bi uživala v njej dokler jo še imam ter počasi in z optimizmom predelala nove možnosti v poklicni karieri ali pa čas posvetila dodatnemu izobraževanju in nadgrajevanju znanja, ki ga že imam.

Zaskrbljena sem, ker se bojim, da ne bom uspela plačati vseh računov in z denarjem, ki ga zaslužim, pokriti vseh stroškov in si kupiti vsega kar si želim, namesto, da bi bila hvaležna za denar, ki ga imam in za stvari, ki sem si jih že lahko privoščila in mi omogočajo dostojno življenje.

Skrbi me, da nikdar ne bom našla prave ljubezni, duše dvojčice in preveč časa porabim za jezo in razočaranje , ker me je partner zapustil, namesto, da bi negovala in poglobila ljubezen do sebe in ljudi, ki so še vedno del mojega življenja.

Skrbi me tudi dejstvo, kaj drugi mislijo o meni, kaj naj počnem, da bom bolj podobna uspešnim in zadovoljnim, lepim in bogatim, namesto da bi delala stvari, ki me veselijo in mi nudijo osebno zadovoljstvo.

Zaskrbljena sem zaradi popolnoma nepomembnih stvari, ki čez nekaj dni ne bodo več važne, kot na primer, kaj bo za kosilo, kakšne čevlje bom obula naslednje jutro in o čem se bom s sodelavci pogovarjala ob kavi, namesto, da bi uživala v hrani, bila hvaležna za čevlje, ki jih imam in se veselila novih spoznanj, ki mi jih bo prinesel pogovor.

Zgoraj našteto nikakor ne velja za vse vas, ki to prebirate, verjamem pa, da se je našel kdo, ki podobno zapravlja svoj dragocen čas za stvari kot so zaskrbljenost, podrobno analiziranje in obsedeno načrtovanje, namesto, da bi se osredotočil na delo, posvetil čas bližnjemu in užival v vsakodnevnih izzivih, ki mu jih ta trenutek ponuja življenje.

Naj ponovim; čas, ki ga zapravimo za nepotrebno in pretirano skrb, je čas, ki ga nismo živeli, so trenutki, ki smo jih za vedno zamudili.

Nastja

Motivacija

(Pre)misli!

Dokazano je, da vsak človek na dan povprečno “proizvede” od 65.000 do 70.000 misli. Do 95% je takih, ki se ponavljajo. To so misli, ki jih vrtimo v svojih glavah, tiste, ki so postale vzorec našega mišljenja. In ti vzorci postanejo temelj naših izkušenj, ki nam jih daje življenje.

Že slišano! Seveda, včerajšnja informacija posredovana na malo drugačen način, nam bo jutri predstavljala neko novo idejo, za katero bomo trdili, da je še nikdar nismo slišali. 70.000 misli na dan, pomeni 49.0000 na teden in 25.480.000 na leto. Kakšne številke!? Več kot 25 milijonov misli na leto …in večina se jih ponavlja. Nemogoče!

Če samo pomislim, no pa smo spet tam, koliko misli se pretaka skozi moje možgane, utrudim se, začne me bolet glava. Kot bi se vrtela v krogu. Mogoče bi šla na sprehod in jih nekaj pustila v gozdu.

Mogoče bi morala prebrati kakšno novo knjigo in posvojiti kakšno novo misel. Kako naj izstopim iz tega kroga?

Jutri je nov dan. Jutri lahko začnem zavestno misliti nove misli. Zakaj jutri …zdaj je pravi trenutek, da začnem misliti pozitivne misli…

… kako, na kakšen način pomnožiti misli o skladnosti, veselju, zadovoljstvu in sreči v mojem življenju. Zavedam se, da to nikakor ne bo lahka naloga.
… pozitivne misli zahtevajo več mojega časa in energije, saj se moram osredotočiti na sveže, zanimive ideje in hitro ukrepanje. To bo prineslo v moje življenje novo energijo, spodbudo in raznolikost. Misli izbiram glede na to, kar me zanima, kar v meni prebuja pozitivne občutke.

Ponosna sem nase, saj sem zmogla nekaj novega, nekaj kar me navdaja z navdušenjem. Nič več ne čakam na druge, da mi bodo polepšali dan, me nasmejali in osrečili. Danes je moj dan. In jutri bo moj dan! Začela ga bom z novimi svežimi 70.000 mislimi, ki jih bom skrbno izbrala. Si lahko predstavljaš, kaj vse lahko dosežeš s 70.000 dobrimi, pozitivnimi mislimi? Jaz si še ne, ampak usmerjam svoje misli na to… :)

Nastja

Osebnostna rast

Ustvarjena, da osupne

Bog je ustvarjal že šesti dan, brez predaha. Ustvarjal je žensko. Pa se pojavi angel in ga vpraša: “Zakaj se z njo ukvarjaš že toliko časa?” Bog mu odgovori: “Si mogoče pogledal tehnični list? Kar bom ustvaril bo mojstrovina. Mora biti iz pralnega materiala, vendar ne iz plastike. Imeti mora več kot dvesto premičnih delov in vsi morajo biti nadomestljivi. Delovati mora na napitke brez sladkorja, s čim manj kofeina in malo kalorične ostanke. Njeno naročje mora biti široko za vsaj šest otrok naenkrat, poljub mora pozdraviti potolčeno koleno in ranjeno srce…in vse mora opraviti z dvema rokama.”

Angel je buljil v Boga. Bil je brez besed. “Dve roki?! Nemogoče! In to bo osnovni model? Povem ti, preveč delaš. Oddahni si malo in z delom raje nadaljuj jutri.” “Ne pride v poštev”, je nadaljeval Bog. “Saj sem že skoraj končal. In postaja mi zelo všeč. Ima funkcijo samozdravljenja in lahko dela tudi do osemnajst ur na dan.” Angel se je na hitro dotaknil modela. “Se ti ne zdi, da je na dotik preveč mehka?”, je vprašal Boga. “Ja, ko se je dotakneš je mehka”, se je strinjal Bog. “Vendar pa je hkrati tudi trpežna. Ne moreš si predstavljati kaj vse zmore”.

“Pa bo zmožna tudi misliti?”, je vprašal angel. Bog mu je odgovoril: “Ne samo, da bo zmožna misliti, lahko se bo tudi pogajala in pregovarjala.” Ko sta gledala v stvaritev, je angel nekaj opazil. Narahlo se je dotaknil njenega lica in rekel:”Ups …Bog, kaže da tukaj nekaj pušča. Sem ti rekel, da je material premehak in da hočeš preveč?”

“Angel, to ni napaka. Saj ne pušča. To je solza!”, ga je popravil Bog. “In čemu ji bo solza?«, ga je vprašal angel. “Na ta način bo izražala srečo, žalost in bolečino, ljubezen, razočaranje, osamljenost in ponos”, mu je odgovoril Bog. Angel je bil ves iz sebe. “Bog, ti si genij!”, je osupel zaklical. “Mislil si popolnoma na vse. Tale tvoja stvaritev je čudovita!”

In res je! Ženske smo čudovite! Vseh oblik, velikosti, barv, pa vendarle smo si med seboj tako zelo podobne. Prenesemo veliko bolečine, spopadamo se s problemi in v srcu nosimo veselje, ljubezen in srečo. Smejimo se, ko želimo kričati. Pojemo, ko želimo jokati. Jokamo, ko smo srečne in se smejimo, ko smo živčne.

Kot levinje se borimo za vse v kar verjamemo. Ne prenesemo nepravičnosti. Če vemo, da obstaja boljša razlaga, odgovor “NE” za nas ni sprejemljiv. Vse žrtvujemo za družino. S prestrašenim prijateljem gremo k zdravniku in ga vso pot tolažimo. Brezpogojno ljubimo. Jokamo, ko otroci ploskajo in navijajo za svoje prijatelje. Imamo moč, ki osupne moškega. Tudi Bog je to vedel, zato je najprej ustvaril Adama, saj se je bal, da mu bo Eva ukazovala, kakšnega moškega naj naredi.

Nastja

Motivacija

Filter

Čustven prah, negativnost in druge smeti poplesavajo okrog nas in še dodatno zastrupljajo atmosfero. Vse več ljudi nas je obremenjenih in čustveno ranjenih, zato ne opazimo, kaj nas zastruplja. Strupenih snovi nismo zmožni odstraniti, blokirati ali prefiltrirati, preden vse to posrkamo vase in prebavimo sporočilo, ki ga nosijo s seboj. Če bi to znali, bi lahko preprečili, da se nam ta nesnaga zažre v DNK naših življenj.

Katere filtre uporabljamo v vsakdanjem življenju?

Fizično telo človeka ima enega najbolj izpopolnjenih filtrirnih sistemov med vsemi živimi bitji sveta; ledvice, jetra in membrane, ki predstavljajo 60 – 90 trilijonov celic. Tudi te v telesu odraslega človeka igrajo vlogo mikroskopskih filtrov. Filtre imamo nameščene na klimatskih napravah, akvarijih, sušilnih strojih. Filtriramo internetni dostop svojim otrokom. Filtriramo televizijske programe. Filtre uporabljamo celo na fotografskem aparatu.

Kako pa delujejo filtri v našem čustvenem svetu? Uporabljamo zanesljive in kakovostne filtre za preprečevanje zunanjih vplivov, ki ogrožajo na našo srečo, zadovoljstvo in dostojanstvo? Enostaven odgovor je da, imamo jih, a jih le redki uporabljajo. Ali delujejo v naše dobro, nam škodujejo ali le čakajo in zbirajo prah, ki nam pohablja um?

Izboljšajmo svoje življenje s pravimi filtri

1. Zavest

Kaj filtrira? Če v obdobju odraščanja naša zavest ni bila poškodovana, nam pomaga pri skušnjavah samoobrambe, ki bi delovala v nasprotju z našimi načeli in principi. Spodbuja nas, da ostanemo zvesti sami sebi in nas navdihuje k duhovni rasti in spremembam na tem področju.
Zakaj je pomembna? Če je naša zavest zdrava, lažje sledimo načelom in vrednotam, ki smo si jih v življenju postavili za cilj, lažje se izogibamo moralnim pastem. Zavest nas spodbuja k dobremu, k popravljanju napak in doseganju višjih ciljev. Zato se v svoji koži počutimo dobro. Usklajeni smo s svojim notranjim glasom in mu zaupamo. Moralne dileme, dileme verske pripadnosti in podobno pošljemo skozi filter zavesti. Če deluje kot je treba, nam prihrani marsikatero bolečino.
Kako izboljšati delovanje? Meditacija, prebiranje čtiva o osebni rasti, pozitivno razmišljanje in kritičnost do sebe,vse to nam bo pomagalo očistiti um čustvene navlake in nas spodbudilo k poslušanju notranjega glasu, naše zavesti.

2. Modrost

Kaj filtrira? Modrost filtrira ideje in loči dobre od slabih. Spodbuja nas, da v kupu smeti prepoznamo tiste prave, pomembne in jih ne zamenjujemo za slabe, ki so navzven videti lepe in privlačne. Omogoča nam jasen pogled skozi zmešnjavo napačnih vtisov, raziskav in statističnih analiz, ki nam jih šarlatani ponujajo z namenom zavajanja in dezinformiranja.
Zakaj je pomembna? Več modrosti nam zagotavlja miren korak po cestah razuma, morale in čustev. Dopušča nam pogled skozi zamegljene medsebojne odnose in intelektualno besedičenje. Inteligenca nam pomaga razumeti določene stvari, modrost pa nam pomaga, da med temi stvarmi ločimo pomembne, resnične in uporabne.
Kako izboljšati delovanje? Da razvijemo modrost do uporabne točke, ki nam služi kot res dober filter, se moramo poglobiti vase, prebirati literaturo in se zamisliti nad prebranim. Aristotel, Konfucij in Lao Tzu so dober začetek. Strokovnega znanja smo se naučili. Inteligentnost je zmožnost za učenje. Modrost pa je sposobnost, ki nam omogoča, da iz naučenega izluščimo pomembne detajle. Če je znanje avtomobil in inteligenca motor tega avtomobila, potem predstavlja modrost volan, plin in zavoro. In vsi vemo, da potrebujemo boljši krmilni mehanizem kot hitrejši avtomobil.

3. Vrednote

Kaj filtrirajo? Dobro razvit čut za vrednote nam pomaga iz dobrih idej izbrati najboljše. Lažje se odločimo med pomembnim in manj pomembnim. Vse preveč življenj upravlja avtopilot, s katerim ljudje slepo sledijo množici in ne zaznavajo več razlike med dobrim in slabim, pozitivnim in negativnim. Predajo se toku ideološke struje, ki je na oblasti in pozabijo na svoje vrednote.
Zakaj so pomembne? Človečnost je skupek sočutja in poguma, z dodatkom sebičnosti, pohlepa in pohote. Če naše življenje temelji na prej omenjenem, spodbuja željo po užitkih in nas vodi v napačno smer. V kolikor pa življenje posvetimo pravim vrednotam in višjim ciljem, bomo bolj veseli, srečnejši in zadovoljnejši.
Kako izboljšati delovanje? Odlično delovanje filtrov zavesti in modrosti omogoča filtru vrednot nemoteno filtriranje in prepoznavanje tistih vrednot, ki imajo prednost pred drugimi. V vsakem od nas na dnu duše čepijo vrednote kot so ljubezen, sočutnost, pogum, hvaležnost, prijaznost, odpuščanje, potrpežljivost, predanost, poštenost in vztrajnost in tiho čakajo, da jih bomo poklicali v svoje srce in jim dali priložnost.

4. Prednost

Kaj filtrira? Ko izberemo najboljšo idejo, najboljši načrt in določimo stopnjo pomembnosti, moramo na koncu še vedno dobro razmisliti, komu dati prednost. Prednost pa si zaslužijo tiste, ki nam nudijo zadovoljstvo, ki jih opravljamo s strastjo in nam predstavljajo največje užitke v življenju.
Zakaj je pomembna? Ni potrebno, da vsak obrok vsebuje brokoli in špinačo in prav tako ni potrebno, da je vsako gibanje maratonski tek. Tudi vsak zmenek ne pomeni poroke. Tu in tam prija hamburger, hoja namesto teka, flirt namesto resnega odnosa. In če prevečkrat postavimo želje drugih pred svoje, se nam lahko zgodi, da bomo izbrisani iz prednostne liste ali pa bomo bingljali nekje na repu. Kadar jemo kar drugi želijo, se oblačimo kot večina, obiskujemo kraje, ki so všeč množici in svojih želja nikoli ne postavimo na prvo mesto, bomo slej ko prej izginili v željah drugih in ostali le senca tistega, kar smo si nekdaj močno želeli.
Kako izboljšati delovanje? Ne prerivajmo se skozi množico, ne vpijmo in ne teptajmo. S tihim dostojanstvom zahtevajmo stvari, ki nam veliko pomenijo. Spoštujmo se in se cenimo in spoštovali in cenili nas bodo tudi drugi.

5. Izbira

Kaj filtrira? Filtrira naše življenje, da lahko izberemo najljubšo obliko bivanja. Na mirnem otoku, na divji reki ali pozibavajoče se na ladji sredi morja. Filtrira izgovore in obtožbe, samopomilovanje loči od moči odločanja. Če je naše življenje zgrajeno iz različnih opek, ki smo si jih lahko izbrali za gradbeni material, več lahko pričakujemo in lažje usmerjamo svoje življenje, ki dobi smisel in ni več skupek naključij ali rezultat sreče.
Zakaj je pomembna? Mogoče izbire takoj ne prepoznamo v vlogi filtra, pa vendar predstavlja najmočnejšo vrsto filtra med vsemi. Vendar pa svobodna oblika izbire predstavlja tisto pravo za uresničitev sanj.
Kako izboljšati delovanje? Ko so vsi filtri, zavest, modrost, vrednote in prednost usklajeni z delovanjem izbire, smo dosegli najmočnejšo moč filtriranja. Ko naše prednosti spoštujejo naše vrednote in naše vrednote navdihujeta zavest in modrost, potem naše izbire postanejo del zavestnega delovanja našega uma. Preveč ljudi hodi po svetu z zavezanimi očmi in zamašenimi ušesi, delajo tisto kar pač morajo, vzgajajo otroke z enakimi metodami kot so vzgajali njih, brez poprejšnjega razmisleka sledijo kulturnim in političnim vzorcem, gradijo brez navdiha, mislijo brez spraševanja. Izbira postane avtomatična odločite, ne pa zavestna, močna odločitev.

Gost intelektualni smog zastruplja naša moralna pljuča, nam krade moč, zato resnično potrebujemo orodje, ki nam bo pomagalo očistiti življenja, da bomo zaživeli zadovoljno in srečno, nad kislimi oblaki bolečine, poraza in čustvene praznine. Očistimo um, vključimo filtrirni sistem in opazili bomo spremembe. Čas je, da zadihamo!

Nastja

Življenje

Objem bele narave

Bila bi nekje v naravi.
Nekje, kjer bi se grela na drva in si kuhala na ognjišču.
Nekje, kjer bi v miru brala knjige in se grela ob svečah. Pokrita z dek’co. S šal’co toplega čaja v roki.
Nekje, kjer bi skozi okno opazovala debele ledene sveče, ki bi krasile streho brunarice.
Nekje, kjer bi opazovala ples drobnih snežink, ki bi znova in znova belile pokrajino.
Božal bi me vonj po cimetu in me spominjal, da je čas za zimsko veselje. Za čas brezdelja.
Za čas lepih trenutkov. In veselja.
Ko bi se pokazalo sonce, bi se toplo oblekla in odšla ven. Na sneg. Najprej malo odkidat potko, nato pa zidat gradove za snežake.
Podila bi se po brezpotjih in v snegu risala angelske figure.
Postavila bi ptičjo hišico in ptičkom nastavila sončnična semena.
Pripravila bi tudi seno, zelenjavo in sadje. Za srnice in zajčke.
Osvobodila bi drevesa, ki bi se šibila pod debelo snežno odejo. In otresla smrečico, ki bi krasila vhod v hiško.
Pometla bi verando in si pripravila brisačo, kamor bi stopila z mokrimi čevlji. Sezula bi se, se slekla ter se zavila v dek’co in opazovala kamin.
Znova bi se ogrela s toplim čajem in medom. Si zavrtela nekaj čudovitih pesmi. Ter se naslonjena nazaj, zaprtih oči, predajala melodiji srca.
Čez čas bi vstala in si skuhala juho. Z veliko zelenjave. Spekla bi domač kruh in si pripravila krhke pišktoke.
Po tem bi malo potelovadila. Šla znova na sveži zrak in se prepustila zimi, da me v mislih odnese.
Prepevala bi si pesmi in zgradila še enega snežaka.
Ob jutrih bi skozi okno opazovala živali, ki bi prihajale na jaso pred hiško.
Ob večerih bi si zavita v dek’co privoščila branje.
Preko noči pa sladko, mirno spanje.
<3

Danijela F.

Motivacija

Na pečini

Stojim na vrhu pečine.
Pred mano je čudovita pokrajina.
V daljavi vidim modro morje, rumeno cvetoče travnike, zelene gozdove.
Nebo je jasno, sončno.
Ptice pojejo, slišijo se valovi, ki vztrajno objemajo pečino.
Zdi se, kot da je vse tam samo zame.
Da vse čaka, da poletim.

Pogledam okrog sebe in s pogledom iščem nekoga, ki bi mi zagotovil, da bo vse v redu.
Nekoga, ki mi bo rekel, da je to prava pot.
Nekoga, ki mi bo rekel, da sem varna.
Nekoga, ki mi bo morda celo podal roko in rekel, dajva, skupaj skočiva.
A ni nikogar.

Sama sem.

Sama, sredi čudovite narave. Bosih nog stopim korak nazaj in za hip zaprem oči. Po glavi mi divja tisoč misli in večina se jih zliva v reko strahu in izgovorov, zakaj bi bila pot po gozdu navzdol boljša.

Srce mi nabija, po žilah se mi pretaka adrenalin.
Vse je pripravljeno, se mi zdi.
Samo jaz sem še vedno tukaj. Na istem mestu.
Varna, nekaj korakov stran pred poletom v neznano.

Usedem se na tla in se vprašam, zakaj nekaj mi je bilo tega treba. Zakaj sem sploh šla na to pot. A ni bilo doma, v varnem objemu doma bolj prijetno, toplo, sploh pod mehko dek’co. Ko si tako znova ustvarjam lastno dramo in se že skoraj odločim, da bom pač šla nazaj in priznala, da tega ne zmorem, zaslišim neke glasove. Pogledam naokoli in vidim dve ptici, kako sedita na robu pečine, me gledata in se pogovarjata.

POGOVARJATA! In jaz ju razumem????

Prva pravi drugi: Kdaj se bo premaknila naprej? Spet se je ujela v lastne iluzije.
Druga odgovori: Bo, bo, saj je tudi do sem prišla.
Prva nadaljuje: Ah, ja, samo sedaj si spet neko dramo ustvarja. Ko bi si samo dovolila spregledati, kako je vse pravzaprav enostavno.
In druga doda: Morda rabi samo malo naše spodbude.

Obrnem se okoli in globoko diham. Za hip kar ne morem dojeti, kaj se pravzaprav dogaja. Če bi imela štumfe, bi me v tistem trenutku sigurno sezulo. Z dlanmi se oprimem skale, nanjo prislonim čelo in si govorim: Vse je v redu, vse je redu …ne meša se ti, vse je v redu …

Ko v paniki iščem razumske razlage, zaslišim tretji glas: Res je vse v redu. Varna si. V hipu planem navzgor in gledam naokoli. Tisti dve ptici sta še vedno tam, vendar ne govorita.
Kdo je to rekel, vprašam. Razprtih oči gledam naokoli in čakam.
Jaz, skala, znova zaslišim glas.
Skala? SKALA??? Skale govorite?, vprašam presenečeno.

Seveda, se zasmeje skala. Tudi ptici se smejeta.

Vse na Zemlji govori. Vsako drevo ima svojo zgodbo, vsak list poje svojo pesem. Vsaka reka šumi posebno melodijo in vsak potok žubori nova doživetja. Tudi živali govorijo, te usmerjajo. Ti sporočajo. Samo ti nisi slišala. Sedaj si tukaj, da spoznaš magičnost zemeljskega obstoja. Blagoslov preboja ni v tem, da se vržeš s pečine in čakaš, kaj bo. Blagoslov je v tem, da se odpreš, da sprejmeš, da si dovoliš videti, da si dovoliš spregledati. Stopi na rob pečine, mi še reče skala.

Ubogam jo in stopim na rob pečine.

Poglej naokoli in mi povej, kaj vidiš, me pozove.
Kaj pa čutiš?Začnem ji opisovati: Vidim morje, travnike, vidim skalovje, vidim tudi ptice, gozdove …

Čutim nežen vetrič, tople sončne žarke, čutim valovanje zraka …

Kaj pa slišiš?

Ko že hočem po stari navadi odgovoriti, da slišim piš vetriča, petje ptic, se spomnim, da se pravzaprav pogovarjam s skalo in da sem malo prej slišala, kako sta se dve ptici pogovarjali o meni. Malo pomolčim, zaprem oči in zares prisluhnem, kaj slišim. Čez čas odgovorim: Slišim polno glasov, ki se prepletajo v čudovito pesem. Slišim zrak, kako kroži. Slišim objem vetriča. Slišim žarke sonca. Vse slišim, a hkrati jih čutim. Slišim jih skozi občutja.

Mhm, pripomni skala. Prva ptica pa zadovoljno prikima in reče: Končno.

Ko se že hočem burno odzvati, na kaj nekaj namiguje, saj sem vendar trdno delala, da sem danes tukaj, skozi celotno telo začutim poseben vetrič, pretok, nekaj, kar me objame v čisto ljubezen. Začutim hvaležnost, da sem danes tukaj in razumem, kaj “končno” pravzaprav pomeni. Ni obsojanje. Je samo pozdrav, veselje ob mojem prihodu domov.

Razprem roke in znova pogledam v daljavo. Zagledam čudovito prepleteno mrežo, ki v najlepših barvah ustvarja življenje na Zemlji. Ko pogledam svoje telo, vidim, kako se popolno ujema s skalo, na kateri stojim, z zrakom, ki ga diham. Dojamem, da sem del popolnosti in da sem popolna točno takšna, kot sem.

Moje dihanje postane bolj globoko, daljše. Spoznavam, da z vsakim vdihom vase sprejemam božanskost, ki objema vse celice mojega telesa. Prepoznavam, da je res vse povezano. Da nikoli nisem sama. Da smo vsi eno, vsi smo del božanskosti. Čutim popolno povezavo z Zemljo in vidim, kako se moja stopala skozi skalo zlivajo v neskončnost.

Občutim popolni mir. Popolno varnost. Prepoznam, kako je vse enostavno. Dosegljivo.

Ko stopim še korak naprej proti robu pečine, vidim, da se tudi pečina ne konča. Vse se nadaljuje. Lahko grem naravnost. Lahko po stopnicah. Lahko pa tudi poletim in se predam mehkim nedrjem popolne zemeljske mreže. Vse poti so mi odprte. Odločitev, katero bom izbrala, pa je samo moja. <3

Danijela F.

Page 2 of 5123 4 5

ACCESS BARS z Ano Omanovič »
16. marec 2024
SOP z Ano Omanovič »
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com in rezervirajte svoj termin
Osebne seanse z Ano Omanovič »
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na ana@hisaradosti.com in rezervirajte svoj termin
Osebno srečanje s Harisom »
Kaj vse si še lahko, kar si nisi mogel niti predstavljati?