moč

Haris Omanovič: Drevesa nikoli ne trpijo

Haris Omanovič: Drevesa nikoli ne trpijo

Ko gre ljudem na slabše, se ponavadi smilijo samemu sebi, se pritožujejo, objokujejo in trpijo. S tem situacijo samo še poslabšajo, postanejo šibkejši in nič se ne izboljša. Naučiti se je treba prevzeti odgovornost za svoje življenje in vedno narediti najboljše, kolikor lahko v vsaki situaciji.

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

  1. Danes se bo nekdo zbudil v nov dan z odlično idejo. Zakaj ne bi bil to ti?
  2. Danes bo nekdo občudoval lepoto okrog sebe. Zakaj ne bi bil to ti?
  3. Danes se bo nekdo odločil, da pusti duhove preteklosti in vdihne današnji dan s polnimi pljuči. Zakaj ne bi bil to ti?
  4. Danes se bo nekdo podrl zidove okrog sebe in spoznal drugačen svet. Zakaj ne bi bil to ti?
  5. Danes se bo nekdo osvobodil dvoma in negotovosti in spoznal varnost, zaupanje in moč. Zakaj ne bi bil to ti?
  6. Danes bo nekdo spoznal moč ljubezni in lepote, ki jo nosi v sebi. Zakaj ne bi bil to ti?
  7. Danes se bo nekdo odločil, da bo z zgledom pomagal svojim otrokom, da bodo zaupali vase. Zakaj ne bi bil to ti?
  8. nebesaDanes se bo nekdo odločil, da spremeni svoje slabe navade v dobre. Zakaj ne bi bil to ti?
  9. Danes bo nekdo ugotovil, da je življenje z manj stvarmi enostavnejše. Zakaj ne bi bil to ti?
  10. Danes se bo nekdo postavil zase in odločno rekel ne psihičnemu in fizičnemu nasilju. Zakaj ne bi bil to ti?
  11. Danes bo nekdo naredil pravi korak, ki bo pomenil tisto potrebno spremembo. Zakaj ne bi bil to ti?
  12. Danes se bo nekdo zavedel, da so pravila in omejitve, ki jih ima v življenju, nepotrebne. Zakaj ne bi bil to ti?
  13. Danes se bo nekdo odločil in postal boljši starš, učenec, mož, sestra, učitelj, sosed. Zakaj ne bi bil to ti?
  14. Danes je nov dan. Mnogi bodo uživali v njem. Mnogi ga bodo izkoristili do zadnjega trenutka. Zakaj ne bi bil to ti?

Nastja

Spet

Spet

Znova porinil si me v kup nelagodja.
Znova pritisnil na gumb novega kroga.

Počutim se drobno, v kotu ujeto.
Ti zraven mene, ogromen kot senca šakala, se ponosno razkazuješ.
Svoje mišice brusiš na mojih si ranah.
Prav hrepeniš po mojih vbodih.
Čeprav že zdavnaj našel si drugo plesalko.

Jaz pa še vedno sama.
V kotu.
Čakam na limun in srečni razplet.

V celicah mojih tvoje ime še vedno kraljuje.
Še vedno se zibam v najinih ritmih.
Pa kdaj že končno, RES KONČNO, šla bom naprej.

Ne vem, nimam več idej.
Vse sem poskusila.
Vse zbrusila.
Pa še vedno sem tukaj.
Še vedno si v meni.
Tudi nocoj.

A vsaj prvič sem se postavila zase.
Postavila se strmo in vztrajala jasno.
Presenečenje tvoje bilo je neizmerno.
Sledil je plaz sladkih besed, kako nisem te prav razumela.

Vedno vse na mene prelagaš.
Vedno si ti tisti, ki se ne prilagajaš.

Znova v joku tukaj sama sedim.
Znova iz kota iščem žarke ljubezni.
Znova se dvigam iz lastne pozabe.

Le kdaj, le kdaj, tega ne bom več dovoljevala?
Le kdaj, le kdaj bom končno v ljubečem objemu zaspala?

Danijela F.

Novi krog

Novi krog

V tisočinki sekunde sesuješ me kot hišico iz kart.
Pritisneš na točke, ki sem jih komaj zakrpala.
Komaj zacelila.

In znova v njih zasije luknja praznine.
Luknja lastne manjvrednosti.
Sram pred tem, kar sem.
Da bi se skrila pred celim svetom v luknjico majhno.
Neopazno.
Prikrito.

Zate na meni nič ni zares dobro.
Vedno verbaliziraš stvari, zaradi katerih počutim se slabo.
A vse to zaviješ z mašno ljubezni.

Saj to res je ljubezen.
Ker vse je ljubezen.

In vse to je moje.
Moj novi krog.
Moje izkušnje.
Lekcije.
Spoznanja.

Tokrat znova pritisnil na krhke si gumbe.
Znova pritisnil na trhle podeste.
Znova postavil si me na stare, znane že ceste.
Izbruh viharja predeluje mi žalost.
Osamljenost.
In ne-samo-zadostnost.

Vse znova prišlo je na plano.
Vse tisto, kar je že davno bilo prepoznano.
A še vedno je v meni ostalo.

In lušči se po lupinah.
Kot kakšna čebula.
Sloj za slojem odpada.

In to še vedno se močno razkraja.
Čeprav sedaj se vsaj hitreje poberem.
Predvsem pa prepoznam, zakaj se to dogaja.

Ne ugotavljam, kaj je tvoje in kaj moje.
Ukvarjam se s sabo.
S tem, kar sesulo je mene.

Ker samo to je moje.
Moje edino.
In glasno priznam, da danes mi ni prav fino.
Čeprav lahko bi znova z nasmehom prikrila.
Se za racionalizacijo skrila.

In se “lagano sportski” sprostila.

A danes s tem se dejansko ukvarjam.
Vpijem. Kričim.
Glasno se jočem.
Dovoljujem občutkom, da pridejo ven.
Da izlije se vse, kar noter je še.

Nočem več teh stalnih vbodov.
Nočem več bolečih strelovodov.
Hočem veselje.
Ljubezen.
In blaženi mir.

Ti trenutno si moj največji učitelj.
Kriterij napredka.
Napredka, kako močno v sebi sem trdna.
Ko tvoje opazke začutila bom kot čisto ljubezen, takrat zares bom stopila naprej.

Danes pa sem znova v krogu.
V krogu prepoznavanja sebe.
Svojih darov.
Svoje moči.
In tople ljubezni.

Tudi do tebe.
Ker hvaležna sem ti.
Ker vse je ljubezen.
Tudi jaz in ti.

 

Danijela F.

10 zmot

10 zmot

1. Sam = osamljen

Biti sama ne pomeni vedno, da sem osamljena. Tako kot razmerje ne pomeni vedno veselja. Ko sem sama s sabo je včasih samotno, ko pa sem sama v razmerju z drugim, je žalostno in samotno. Če se v razmerju ne počutim dobro in če stvari niso take kot jih želim, si bom vzela čas za razmislek. Preživela ga bom s svojim najljubšim bitjem – s seboj. Poglobila se bom vase in razmislila o stvareh, ki me vedno znova razočarajo. In naslednjič, ko se bo začelo moje razmerje potapljati, bom pripravljena odplavati proti obali.

2. Sreča = bogastvo

Če sem srečna, ker imam veliko stvari in si ne želim ničesar več …je to sreča? Ne, sreča je hvaležnost za vse kar imam in potrpežljivo čakanje na vse tisto kar še pride. Včasih se v tem divjem pehanju za dosežki niti ne zavem, koliko drobcenih biserov mi vsak dan polepša moje življenje. Hvaležna sem za vsak čudovit trenutek.

3. Bolečina = krvava rana

Nikdar ne smem podcenjevati bolečine, ne tvoje in ne moje. Vsi se borimo. Nekateri so mojstri v skrivanju in prikrivanju, nekaterim se bolečina vidi v očeh. Nikdar ne obsojam in ne opravljam – to je potrata časa in energije. Tisti, ki to počne, naj raje izkoristi čas za pomembne stvari.

4. Življenje = ravna cesta

Negativne misli so kot luknje v asfaltu. Če sem neprevidna in stopim vanjo, se lahko poškodujem. Vedno lahko izbiram po kateri poti bom šla naprej,

vedno lahko izbiram svoje misli in svoje občutke. Spremenim lahko določene stvari in spremenim lahko svoje misli o tem česar ne morem spremeniti. Lahko se odločim in grem naprej. Kljub luknjam in ovinkom.

5. Jaz = ženska z naslovnice Cosmopolitana

Želim si biti lepa kot je znana manekenka, ki krasi zadnjo izdajo naslovnice popularne revije. Brezhibna polt, božanski nasmešek, valoviti kodri in izklesano telo. Toda zakaj bi si želela biti kopija nekoga? Sem najbolj posrečen original same sebe in občutki, ki me ob tem navdajajo so prav tako originalni …niso kopija občutkov tiste manekenke, ki se mi smehlja iz naslovnice.

6. Izbranec = blagostanje

Sprašujem se ali je res, da je blagostanje dano le peščici izbrancev? Če to drži, so ti res hvaležni za vsak dan, ki ga preživijo? Nisem med izbranci vendar pa vsako jutro sama sebi rečem: “Danes bo čudovit dan.” In vsako popoldne najdem vsaj en razlog, da si rečem: “Danes je čudovit dan.” In preden zvečer zaspim si priznam: “Danes je bil čudovit dan.” In vem, da bom nekega dne, ko se bo luna neštetokrat zvrstila v vseh menah, z veseljem pogledala nazaj in rekla: “Živela sem čudovito življenje.”

7. Preizkušnje = nepotrebno

Vem, da se morajo zgoditi padci, da se lahko poberem in začnem znova. Vem, da morajo v moje življenje vstopiti napačni ljudje, da jim potem sledijo pravi. Vem, da se moram včasih počutiti šibko, da se lahko kasneje zavem, kako močna sem v resnici. Vem, da bom morala srečati veliko ljudi, preden bom našla tistega, ki ga resnično ljubim.

8. Moč = neobčutljivost na bolečino

Najmočnejši ljudje so tisti, ki občutijo bolečino, jo sprejmejo, se naučijo lekcije in jo predelajo. Za to je potreben pogum. Vzela si bom čas za razmislek, jok, počitek in pogovor s seboj. Nato se bom vrnila v ring in borila se bom kot še nikdar do sedaj.

9. Občutek = beseda

Kadar resnično občutim preden poimenujem občutek z besedo, je potrebna samo ena sama beseda. Nič razlaganja na dolgo in široko. Občutim ljubezen
preden rečem “ljubim te”. Občutim hvaležnost preden izgovorim “hvala”. Občutim ponižnost preden rečem “žal mi je”. Občutim olajšanje preden rečem “odpustim ti”. In če te besede izgovorim z občutkom, sežejo naravnost do srca.

10. Sanje = potrata časa

Nekje me čaka nekaj neverjetnega in samo vprašanje časa je, kdaj si bom drznila uresničiti svoje sanje. Največja presenečenja so tista, ki so mojim očem nevidna vendar pa jih čutim globoko v srcu. Sanjam vsak dan in ni mi žal časa, ki ga posvečam svojim sanjam.

 

Nastja

Prihajajoče delavnice