V letu 2009 je brazilska raziskovalka Dr. Suzana Herculano-Houzel ugotovila povprečje števila nevronov, ki prenašajo živčne impulze po telesu in so odgovorni za proženje še tako majhne akcije živega bitja. Tako možgane pri odraslem človeku sestavlja približno 86
bilijonov nevronov in vsak je povezan z drugimi s 15.000 sinaptičnimi povezavami, ki pa se nam skozi vse življenje spreminjajo, kakor mi spreminjamo svoj pogled na svet.
Če vzamemo v obzir dejstvo, da se tako živčevje kot čutila razvijejo iz istega embrionalnega sloja – enega izmed treh, ki prispevajo k 
oblikovanju tkiv in organov že v zgodnjem razvoju, lahko zaslutimo, da so zavest, možgani in srce neločljivo povezani v kreiranje ideje.
Ta se nam porodi v zavesti na enak način kot preskoči božanska iskra med prstom stvarnika in prstom Adama. V delčku sekunde se iskra prenese skozi ogromno nevronsko mrežo, ki nam omogoča opazovanje okolice, iskanje njenih potencialnih izboljšav in analiziranje najdenih rešitev. Pri tem se vedno odločimo za realizacijo tistih idej, katere nam povzročajo občutke radosti, sreče in osebne izpolnjenosti, saj jih nekje globoko v središču svoje biti prepoznamo s svojim srcem.
Največji likovni umetnik 20. stoletja in ustanovitelj kubizma, Pablo Picasso, je nekoč zapisal: “Moraš imeti idejo, kateri bo tvoj naslednji korak, ampak naj bi bila le približna.” (“You have to have an idea of what you are going to do, but it should be a vague idea.”)
Kar je hotel s tem povedati je to, da ideja navadno ni dokončna. Po prvotnem preblisku se zabava šele začne! Razmišljamo, kam bi jo lahko umestili, koga bi ta zanimala in kako jo lahko še izboljšamo. Verjamem, da tudi Picasso ob svoji prvi potezi po platnu marsikdaj ni
vedel, kam ga bo čopič vodil. In ustvarjal je ene izmed največjih umetnin našega časa!
Prav tako ni relevantno, kako nepomembna ali nedosegljiva se ti zdi tvoja ideja. To je TVOJA ideja! Ko se boš prepustil svojemu ustvarjalnemu toku, se bodo te začele vrstiti kot za stavo. Ugotovil boš, da ti vsaka nova prinese novo ugodje, novo izpolnitev in nenazadnje nove ideje. Sčasoma se bodo nekatere začele združevati v eno samo in takrat bo tvoje vzhičenje že zdavnaj preraslo vse strahove. Čutil boš potrebo, da jih prestaviš v realni svet. Povsod okoli tebe se ti bodo nudile priložnosti za njihovo realizacijo in, tudi če boš želel, si ne boš več mogel zatiskati oči. Temu se reče rast!
Torej, ko se ti naslednjič v oblačku nad glavo zabliska tista žarnica, ko globoko vdihneš kot bi vdihnil idejo samo, ko se ti oči 
pripravljene na analizo široko odprejo, ko začutiš radostno vzhičenje v svojem srcu in mravljince na konicah prstov, se zavedaj svoje briljantne ideje!
Zavedaj se, da jo v tem trenutku lahko prav TI najboljše realiziraš. Ne zaradi drugih, naj bo prvotni poriv iz lastne želje po boljšem svetu. Če bomo tako počeli vsi, se bomo kaj kmalu znašli v Utopiji, o kateri je Thomas Moore pisal. To je bila njegova ideja. Čas je, da mu jo pomagamo prestaviti v realnost.
Hejdi Martinšek
