ideja

Trpiš tudi ti?

Trpiš tudi ti?

Zbolela sem. Ugotovila sem, da me muči prav poseben sindrom. Sindrom bleščečih idej. Vem, da zaradi tega ne bom umrla, vendar pa je to vrtenje v krogu, ki me zaposli večino dneva, naporno. In nikamor me ne pripelje.

Kaj je sindrom bleščečih idej?
Definicija je preprosta. To je prav posebna privlačnost. Privlačijo me bleščavi projekti, svetlikajoče ideje ali zloščeni cilji. Nekaj tako preprostega kot odsev svetlikajoče vodne gladine, ki zlahka prevzame mojo pozornost. Ko pa sonce zaide in na vodni gladini ugasnejo tiste male lučke, tudi moja pozornost splahni. Zanimanja preprosto ni več.tree-sunrise-clouds-sun-rays-grass-nature

Kako vem, da sem okužena?
Naj naštejem nekaj značilnosti:

  • Veliko zanimivih idej, naslovi in osnutki vendar pa še nič napisanega
  • Tek in priprava na mali maraton in vedno pride nekaj pomembnejšega kot je udeležba na tekmovanju
  • Poslovne ideje na papirju ampak še nobena ni ugledala luč sveta
  • Navdušenje nad raznimi delavnicami, za katere pa nikakor ne najdem časa. Kar naprej nekaj začenjam in ničesar ne končam. Vem, da nisem osamljen primer. Veliko nas trpi za tem novodobnim sindromom.

Kako sem se lotila zdravljenja?
Start. To mi gre od rok. Rada začenjam. Ne morem končati, če ne začnem. Ha! Torej sem začela.
Vztrajam. Vztrajati moram, da bom končno lahko dokončala nekaj pomembnega.
Odločam. To je najtežje. Odločnosti mi zares primanjkuje. Predolgo čakam na pravi trenutek. Upam na čudeže. Jih res ni? Prav, potem se odločim in grem naprej!

1014403_10151733426138872_1527472240_nObljubim. Odločim se kaj si želim in si obljubim, da bom to tudi speljala. Navadno sem dojemala odločitev in obljubo kot dve ločeni dejstvi, sedaj pa vem da je odločitev + obljuba=akcija.
Sprijaznim se in ne obupam. Te stvari so grozne. Kje so dnevi veselja in navdušenja nad začenjanjem novih, bleščečih projektov? Res se mi ne da več. Pretežko je. Pravzaprav je nemogoče. Vendar pa, če hočem ozdraviti, moram nadaljevati. Ti koraki do cilja morajo biti težki. Za ves trud me na koncu čaka nagrada.
Grem naprej. Vem, da je to zelo pomembno. Moram se premikati naprej. Čeprav počasi. Iščem prva vrata, grem skozi in naprej do naslednjih.
Cilj. Projekt, ideja, ki sem jo začela, je končana. Dokončana!

Nova, bleščeča ideja je rojena. Popadki so trajali celo večnost, vendar se je splačalo. Zapomniti si moram le naslednje korake; začetek-vztrajnost-odločnost-obljuba-težko je a ne obupam-grem naprej-cilj.


Nastja

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

  1. Danes se bo nekdo zbudil v nov dan z odlično idejo. Zakaj ne bi bil to ti?
  2. Danes bo nekdo občudoval lepoto okrog sebe. Zakaj ne bi bil to ti?
  3. Danes se bo nekdo odločil, da pusti duhove preteklosti in vdihne današnji dan s polnimi pljuči. Zakaj ne bi bil to ti?
  4. Danes se bo nekdo podrl zidove okrog sebe in spoznal drugačen svet. Zakaj ne bi bil to ti?
  5. Danes se bo nekdo osvobodil dvoma in negotovosti in spoznal varnost, zaupanje in moč. Zakaj ne bi bil to ti?
  6. Danes bo nekdo spoznal moč ljubezni in lepote, ki jo nosi v sebi. Zakaj ne bi bil to ti?
  7. Danes se bo nekdo odločil, da bo z zgledom pomagal svojim otrokom, da bodo zaupali vase. Zakaj ne bi bil to ti?
  8. nebesaDanes se bo nekdo odločil, da spremeni svoje slabe navade v dobre. Zakaj ne bi bil to ti?
  9. Danes bo nekdo ugotovil, da je življenje z manj stvarmi enostavnejše. Zakaj ne bi bil to ti?
  10. Danes se bo nekdo postavil zase in odločno rekel ne psihičnemu in fizičnemu nasilju. Zakaj ne bi bil to ti?
  11. Danes bo nekdo naredil pravi korak, ki bo pomenil tisto potrebno spremembo. Zakaj ne bi bil to ti?
  12. Danes se bo nekdo zavedel, da so pravila in omejitve, ki jih ima v življenju, nepotrebne. Zakaj ne bi bil to ti?
  13. Danes se bo nekdo odločil in postal boljši starš, učenec, mož, sestra, učitelj, sosed. Zakaj ne bi bil to ti?
  14. Danes je nov dan. Mnogi bodo uživali v njem. Mnogi ga bodo izkoristili do zadnjega trenutka. Zakaj ne bi bil to ti?

Nastja

Ideja

Ideja

V letu 2009 je brazilska raziskovalka Dr. Suzana Herculano-Houzel ugotovila povprečje števila nevronov, ki prenašajo živčne impulze po telesu in so odgovorni za proženje še tako majhne akcije živega bitja. Tako možgane pri odraslem človeku sestavlja približno 86
bilijonov nevronov in vsak je povezan z drugimi s 15.000 sinaptičnimi povezavami, ki pa se nam skozi vse življenje spreminjajo, kakor mi spreminjamo svoj pogled na svet.

Če vzamemo v obzir dejstvo, da se tako živčevje kot čutila razvijejo iz istega embrionalnega sloja – enega izmed treh, ki prispevajo k oblikovanju tkiv in organov že v zgodnjem razvoju, lahko zaslutimo, da so zavest, možgani in srce neločljivo povezani v kreiranje ideje.

Ta se nam porodi v zavesti na enak način kot preskoči božanska iskra med prstom stvarnika in prstom Adama. V delčku sekunde se iskra prenese skozi ogromno nevronsko mrežo, ki nam omogoča opazovanje okolice, iskanje njenih potencialnih izboljšav in analiziranje najdenih rešitev. Pri tem se vedno odločimo za realizacijo tistih idej, katere nam povzročajo občutke radosti, sreče in osebne izpolnjenosti, saj jih nekje globoko v središču svoje biti prepoznamo s svojim srcem.

Največji likovni umetnik 20. stoletja in ustanovitelj kubizma, Pablo Picasso, je nekoč zapisal: “Moraš imeti idejo, kateri bo tvoj naslednji korak, ampak naj bi bila le približna.”  (“You have to have an idea of what you are going to do, but it should be a vague idea.”)

Kar je hotel s tem povedati je to, da ideja navadno ni dokončna. Po prvotnem preblisku se zabava šele začne! Razmišljamo, kam bi jo lahko umestili, koga bi ta zanimala in kako jo lahko še izboljšamo. Verjamem, da tudi Picasso ob svoji prvi potezi po platnu marsikdaj ni
vedel, kam ga bo čopič vodil. In ustvarjal je ene izmed največjih umetnin našega časa!

Prav tako ni relevantno, kako nepomembna ali nedosegljiva se ti zdi tvoja ideja. To je TVOJA ideja! Ko se boš prepustil svojemu ustvarjalnemu toku, se bodo te začele vrstiti kot za stavo. Ugotovil boš, da ti vsaka nova prinese novo ugodje, novo izpolnitev in nenazadnje nove ideje. Sčasoma se bodo nekatere začele združevati v eno samo in takrat bo tvoje vzhičenje že zdavnaj preraslo vse strahove. Čutil boš potrebo, da jih prestaviš v realni svet. Povsod okoli tebe se ti bodo nudile priložnosti za njihovo realizacijo in, tudi če boš želel, si ne boš več mogel zatiskati oči. Temu se reče rast!

Torej, ko se ti naslednjič v oblačku nad glavo zabliska tista žarnica, ko globoko vdihneš kot bi vdihnil idejo samo, ko se ti oči pripravljene na analizo široko odprejo, ko začutiš radostno vzhičenje v svojem srcu in mravljince na konicah prstov, se zavedaj svoje briljantne ideje!

Zavedaj se, da jo v tem trenutku lahko prav TI najboljše realiziraš. Ne zaradi drugih, naj bo prvotni poriv iz lastne želje po boljšem svetu. Če bomo tako počeli vsi, se bomo kaj kmalu znašli v Utopiji, o kateri je Thomas Moore pisal. To je bila njegova ideja. Čas je, da mu jo pomagamo prestaviti v realnost.

Hejdi Martinšek

Prihajajoče delavnice