Osebnostna rast

Motivacija

Poslovilno pismo

Dragi jaz,

pišem ti, ker sem spoznala, da je najin odnos prešel v fazo, ko zame ni več sprejemljiv. Ja, točno tako kot sem napisala. Ne želim biti več s tabo in pika! Poberi svoje stvari in pojdi! Preden pa greš, bi ti želela povedati, zakaj te mečem ven, ven iz mojega življenja…

Dovolj imam izgovorov! Ne prenesem jih več. Omejuješ moje možnosti in moje napake spreminjaš v neuspehe, za katerimi se moram skrivati. Zahtevaš, da se pretvarjam in lažem. Zatrl si moje sposobnosti, da se učim iz izzivov, ki mi jih ponuja življenje. Ne pustiš, da rastem in se razvijam. Zato te moram zapustiti. Začutila sem, da moram sprejeti vso odgovornost za svoje življenje. Če se boš upiral, te bom brcnila skozi vrata!

Dovolj imam zamer in kritiziranja! Ne morem ti več dovoliti, da preteklost postavljaš pred sedanjost in se neprestano cmeriš zaradi stvari, ki niso pomembne. Ne prenesem več dejstva, da se nenehno pritožuješ. Tega nočem v svojem življenju! Poberi se!

Dovolj imam nepoštenosti! Sita sem laži in polresnic, obtožb in neodgovornosti. Ne zmorem več in ne mislim se truditi! Teptaš mojo samozavest, ponos in voljo. Podcenjuješ moje sposobnosti. Seješ seme dvoma v moja razmerja z drugimi ljudmi. Dvomiš vame, dvomiš v vse. Nočem te več v svoji bližini. Pojdi in se ne vračaj in ne zanima me, kam greš. Adijo!

Dovolj mi je pretvarjanj in strahu! Vedno si želel, da se skrivam sama pred sabo in režiram vse mogoče grozljive scenarije, ob gledanju katerih pa ti neskončno uživaš. Vsak dan znova mi na ramena nalagaš težak tovor in tega preprosto nočem več prenašati. Ne hodi za mano. Ne govori mi stvari, ki so stvar preteklosti. Ne potiskaj me v kot, ne zahtevaj, da sem tiho. In če želiš na vsak način ostati, vedi, da te bom ignorirala. Zate bo bolje, če čim prej odideš!

Dovolj mi je zgodbic, ki mi jih pripoveduješ! Ne prenesem več tvojega priliznjenega šepetanja, ko mi govoriš, da je oseba v ogledalu predebela, preneumna, pregrda in nesposobna, preveč lena in prepočasna, da bi vsaj eno stvar naredila prav. Te zgodbice mi nikdar niso bile všeč, a si me uspel prepričati s svojim hinavsko nežnim glasom. Konec je! Sprijazni se z dejstvom, da me tvoje zgodbice ne zanimajo več! Izgini!

Konec je. Svobodna sem. Končno! Dragi Jaz, mečem te iz svojega življenja, ker zate tu ni več prostora. Namesto tebe bo v moje življenje prišlo nekaj čudovitega. Enkratnega. Povabila sem mir. Povabila sem srečo. Na široko jima odpiram vrata svoje duše. Prosim vstopita! Dobrodošla!

Nastja

Motivacija

Najboljše stvari

Včasih je veljalo: “Najboljše stvari v življenju so zastonj.” Sedaj pa se je rek malo spremenil in se glasi: “Najboljše stvari v življenju niso stvari.”

Dvanajsturni delovnik, vikend priprave na ponedeljkove sestanke, dolgi pogovori po telefonu in neskončne tabele izračunov stroškov …to je bilo njegovo življenje. Ko pa ga je otrok pocukal za rokav in prosil, naj mu prebere pravljico za lahko noč, je našel sto in en izgovor, da se je izognil tej nepotrebni zadevi. Ko ga je povabil na predstavo v šoli, v kateri je nastopal, je imel nujen sestanek z vodilnimi v podjetju. Zamujene rojstnodnevne zabave zaradi nogometnih piknikov s sodelavci. V zameno mu je kupoval plišaste igrače, punčke, moderne obleke in najnovejše mobilne telefone.

Ni se zavedal dejstva, da otrokove ljubezni ne moreš kupiti. Danes mu je žal, saj je izgubil vse; ženo, dom, denar, službo in ljubezen svojega otroka.

Ostali sta sami z mamo. Nista revni, vendar pa si ne moreta privoščiti vsega kar jima srce poželi. Čeprav je mami včasih težko, ko posluša zgodbe, ki jih otrok prinese iz šole. Zgodbe razvajenih otrok, za katerimi bahavo stojijo neodgovorni starši.

Imata pa tisto, česar se z denarjem ne da kupiti;

dober spanec
družina
pravi prijatelji
zdravje
smeh
iskrice v očeh
iskreni poljubi
brezpogojna ljubezen

Skupaj sta srečni. Razumeta se in si pomagata. Spoznali sta, da je denar le sredstvo, s katerim dokazuješ, da v tej družbi nekaj
pomeniš. Spoznali sta, da vrednote kot so poštenost, skromnost, pomoč in iskrenost, danes pomenijo zelo malo ali celo nič. Kljub vsem tem bridkim spoznanjem se imata neskončno radi in uživata v družbi druga z drugo. Seveda pa se včasih zgodi tudi kakšen konstruktiven prepir, ki je značilen za mame in najstnike.

Večina ljudi na tem planetu živi nesrečno večino svojega življenja. Predlagane so bile različne rešitve tega problema, a se je večina ukvarjala le z majhnimi modrimi, rdečimi, zelenimi, vijoličnimi in rumenimi listki. Pa vendar niso bili listki tisti, ki so bili nesrečni, ampak ljudje.

Nastja

Motivacija

Mavrični objem večne Ljubezni

Sem Atom Vesolja,
popoln in enkraten – neponovljiv,
sem vihrav in živ – neukrotljiv,
tak sem najboljši – tudi nagajiv
angel ali gozdni škrat – dobrotljiv.

Sem majhen skoraj neviden Atom,
neskončnega Vesolja,
se moje srce in volja,
preliva prek Vesolja,
pokriva vse planete,
poslan z Ljubeznijo Thete.

Potujem iz ljubeče matere Zemlje,
prek pojočih strun majega Telesa,
pa tja v mavrična Nebesa,
naprej v mehko Želatino,
in še tja v sijočo Srebrnino.

Potujem skozi majhno lino, okno ali odprtino,
na tisto sedmo Raven,
da h Kreatorju stopim zdraven,
da izrazim svoje prošnje, želje in ukaze,
da uzrem spet srečne, sijoče obraze.

Naj mavrica objame ves Planet,
in Ljubezen naj preplavi Svet,
naj Veselje stopi v Vesolje,
naj napolni Dušo zlato polje,
da potuje celostna, svobodne volje.

Posvečam svojim “sošolkam in sošolcem”
ThetaHealinga v Ljubljani;
Vsi ste moji Učitelji in taki ste najboljši.

Leopold Mihelič

Motivacija

Trpiš tudi ti?

Zbolela sem. Ugotovila sem, da me muči prav poseben sindrom. Sindrom bleščečih idej. Vem, da zaradi tega ne bom umrla, vendar pa je to vrtenje v krogu, ki me zaposli večino dneva, naporno. In nikamor me ne pripelje.

Kaj je sindrom bleščečih idej?
Definicija je preprosta. To je prav posebna privlačnost. Privlačijo me bleščavi projekti, svetlikajoče ideje ali zloščeni cilji. Nekaj tako preprostega kot odsev svetlikajoče vodne gladine, ki zlahka prevzame mojo pozornost. Ko pa sonce zaide in na vodni gladini ugasnejo tiste male lučke, tudi moja pozornost splahni. Zanimanja preprosto ni več.

Kako vem, da sem okužena?
Naj naštejem nekaj značilnosti:

Veliko zanimivih idej, naslovi in osnutki vendar pa še nič napisanega
Tek in priprava na mali maraton in vedno pride nekaj pomembnejšega kot je udeležba na tekmovanju
Poslovne ideje na papirju ampak še nobena ni ugledala luč sveta
Navdušenje nad raznimi delavnicami, za katere pa nikakor ne najdem časa. Kar naprej nekaj začenjam in ničesar ne končam. Vem, da nisem osamljen primer. Veliko nas trpi za tem novodobnim sindromom.

Kako sem se lotila zdravljenja?
Start. To mi gre od rok. Rada začenjam. Ne morem končati, če ne začnem. Ha! Torej sem začela.
Vztrajam. Vztrajati moram, da bom končno lahko dokončala nekaj pomembnega.
Odločam. To je najtežje. Odločnosti mi zares primanjkuje. Predolgo čakam na pravi trenutek. Upam na čudeže. Jih res ni? Prav, potem se odločim in grem naprej!

Obljubim. Odločim se kaj si želim in si obljubim, da bom to tudi speljala. Navadno sem dojemala odločitev in obljubo kot dve ločeni dejstvi, sedaj pa vem da je odločitev + obljuba=akcija.
Sprijaznim se in ne obupam. Te stvari so grozne. Kje so dnevi veselja in navdušenja nad začenjanjem novih, bleščečih projektov? Res se mi ne da več. Pretežko je. Pravzaprav je nemogoče. Vendar pa, če hočem ozdraviti, moram nadaljevati. Ti koraki do cilja morajo biti težki. Za ves trud me na koncu čaka nagrada.
Grem naprej. Vem, da je to zelo pomembno. Moram se premikati naprej. Čeprav počasi. Iščem prva vrata, grem skozi in naprej do naslednjih.
Cilj. Projekt, ideja, ki sem jo začela, je končana. Dokončana!

Nova, bleščeča ideja je rojena. Popadki so trajali celo večnost, vendar se je splačalo. Zapomniti si moram le naslednje korake; začetek-vztrajnost-odločnost-obljuba-težko je a ne obupam-grem naprej-cilj.

Nastja

Motivacija

Ne verjamem

Ne verjamem v superzvezdnike, organsko hrano in tuje znamke avtomobilov. Ne verjamem, da je zlato res vredno zlata. Ne verjamem, da se čisto vsak postara. Ne verjamem, da je desno prav in levo narobe. Ne verjamem, da je biti prvi vedno najbolje.
Verjamem pa v ljubezen. Verjamem v nedolžne otročičke. Verjamem v mamo in očeta.
Verjamem v tebe.

In ne verjamem, da pridejo v nebesa le tisti, ki verujejo v pravega Boga. Zame je Bog kot ljubezen. Povsod okrog, zgoraj in spodaj. In ljubezen se ne pusti pretentati, točno ve kdo je iskren in kdo ne.
Ja, verjamem v ljubezen. In glasbo. Verjamem v čudeže, srečo in svobodo.
In verjamem v tebe.

Vem in prepričana sem, da tudi ti čutiš, da se med nama nekaj dogaja. Nekaj dobrega. Resnično, resnično verjamem v tebe.
Ne verjamem, da so device tako čaščene, kot so bile nekoč. Ne verjamem, da delo od zore do mraka prinaša srečo. Ne verjamem več, da je belo res belo in črno je črno. Ne verjamem, da Robin Hood in Superman še vedno živita v Hollywoodu. Ne verjamem, da sta Barbie in Ken noro zaljubljen in srečen par.
Verjamem pa v ljubezen. Verjamem v stare, iskrene ljudi. Verjamem v otroke sveta.
In verjamem v tebe in mene.
Verjamem v naju.

Nastja

Motivacija

Prazen kozarec kislih kumaric

Kumarice vlagamo jeseni in zadeva je zelo preprosta ….Ampak odločila sem se, da z vami, ki prebirate moje zgodbe, ne bom delila recepta za vlaganje kumaric, pač pa bom delila tole, kar je nedolgo nazaj priromalo v moj elektronski nabiralnik…

Profesor je stal pred svojimi študenti. Predaval je filozofijo. Ko je začel z uro, je namesto besed pred sebe postavil velik prazen kozarec, v katerem so bile nekdaj najbrž prav okusne, domače kisle kumarice. Odvil je pokrov in ga napolnil z žogicami za golf. Potem je vprašal študente: “Kaj se vam zdi, je ta kozarec že poln?” Vsi so se strinjali, da je kozarec poln.

Profesor je nato vzel škatlo kamenčkov in jih vsul v kozarec in ga rahlo pretresel. Kamenčki so zapolnili prazen prostor med belimi žogicami. Spet je vprašal študente ali je kozarec poln.”Ja, seveda,” so se strinjali študenti. Potem je profesor vzel v roke škatlo drobnega peska. Ko ga je počasi stresal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki. Še enkrat je vprašal študente: “Kaj se vam zdi je kozarec poln?” Še enkrat so enoglasno odgovorili: “Kozarec je popolnoma poln.”

Pa je profesor izpod katedra vzel do roba polno skodelico kave in jo počasi zlil v kozarec. Kava je prepojila droben pesek. Študenti so se zasmejali. Sedaj je profesor rekel študentom: “Ta kozarec predstavlja vaše življenje. Žogice za golf so tiste pomembne stvari v vašem življenju; družina, otroci, zdravje, vera in vse tisto kar vas veseli in izpopolnjuje. Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas prav tako pomembne: služba,hiša oziroma stanovanje,avto. Pesek pa predstavlja vse tiste male stvari, ki ostanejo.

Če napolnite kozarec s peskom ni prostora za kamenčke in žogice za golf. Podobno se dogaja v življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za nepomembne opravke, nikoli ne boste imeli prostora in časa za pomembne stvari. Svetujem vam, da skrbite za stvari, ki vam pomenijo zadovoljstvo in srečo,” je zaključil govor profesor.

Dodal je še: “Igrajte se s svojimi otroci. Najdite čas in pojdite k zdravniku. Peljite partnerja na večerjo. Uživajte kot da imate spet 18 let. In bodite prepričani, da vam bo še vedno ostalo dovolj časa za pospravljanje. Zato vam še enkrat svetujem, da najprej poskrbite za žogice. Te stvari so za vas resnično pomembne. Razmislite. Dajte prednost tistemu, kar vam pomeni največ. Vse ostalo je pesek.”

Študentka iz prve vrste je dvignila roko in vprašala: “Kaj pa predstavlja kava?” Profesor se je zasmejal.”Všeč mi je, da ste mi zastavili to vprašanje! Kavo sem zlil v kozarec zato, da vam dokažem naslednje …ne glede na to, kako polno je vaše življenje, vedno vam ostane še toliko časa, da spijete kavo s prijateljem!” Študenti so zaploskali profesorju in z nasmehom zapustili predavalnico.

Ko se vam zdi, da je dan prekratek, se spomnite na to zgodbo. Poiščite miren kotiček in spijte kavo. Če pa se boste srečali še s prijateljem ali znancem, bo pa kava še toliko boljša.

Nastja

Motivacija

Kaj se mora zgoditi?

Sprašujem se, kaj se mora zgoditi, da se bom začela zavedati veličastnosti bivanja, ki mi je bilo dano z rojstvom. Popolnost v kaosu? Povezanost z vsem kar obstaja?

Kaj me stane, če z ramen odvržem tovor, zgodbice, ki si jih že toliko časa pripovedujem in me tiščijo k tlom? Zvedeti resnico? Živeti resnico, da sem enkratna in ljubljena?
Kaj se mora zgoditi, da pokažem svetu, kdo sem? Da si dovolim biti opažena in videna kot popolno bitje, točno tako bitje, kot mi je bilo namenjeno biti?

Kaj še torej čakam? Zakaj se kar naprej oziram okrog sebe in iščem odgovore? Zakaj pričakujem navodila za naslednji korak od ljudi okrog sebe?
Ko zaprem oči in se popolnoma umirim, se zavem, da so vsi odgovori tukaj, v utripu mojega srca. V globinah, kjer moja duša vibrira v zvokih ugodja, ki odzvanjajo čudovito melodijo življenja.
To so moja vprašanja. In moji odgovorti. Tvoja vprašanja in tvoji odgovori so tvoja stvar. Sijejo iz tebe in te razsvetljujejo. Si opazil?

Vendar pa ljudje večinoma samo čakamo. Čakamo na znak. Čakamo na krizo, ki nas bo prestavila v drugo okolje, v drugo avanturo. Čakamo in čakamo. In ko se znajdemo na pol poti, ne najdemo več smisla nadaljevati. Usedemo se in še malo počakamo. Naprej ne gremo, nazaj tudi ne. Odločiti se pa prav tako ne moremo. Čez čas nas čakanje omrtviči in počasi nas posrka vase. Le redki se uspejo izviti iz primeža, le redki stopijo iz čakalne vrste in se odločijo drugače. To so uspešni, čudoviti in enkratni ljudje. Prebirajo zgodbe o sebi, o svojem namenu in poslanstvu. Redki so, a zmorejo prenesti to čudovito energijo med nas ostale, ki še kar čakamo in mencamo in ne vemo kaj točno si želimo. Učijo nas, da poiščemo trenutek, samo en trenutek in se poglobimo vase in se vprašamo, kaj čakamo.

Odgovora morda ne bomo dobili izrečenega v besedah. Odgovor morda ne bo prišel v navdihujoči pesmi. Morda bo le rahel sunek. Nežno čustvo. Dotik. Če mu bomo sledili, kot bi sledili duhovnemu vodji, nas bo pripeljal tja, kamor smo namenjeni. V naše bistvo.

Nastja

Motivacija

Starost je le izgovor

“Vsem je všeč ideja o dolgem življenju, vendar nihče nima rad ideje o staranju.” Nekaj podobnega je zapisal ameriški pisatelj Andy Rooney.

In še kako je res!
Če si se znašel v slepi ulici in se pritožuješ, da nikamor ne moreš, ker si prestar …Povem ti, to je samo izgovor!

Si morda pričakoval, da se boš komu zasmilil? Da bo nekdo prišel naproti z rešitvijo in zmnožil x, y in z in dobil rezultat, ki ti bo všeč?

Starost je le izgovor, maska za katero se skriva strah. Posebno pri nas ženskah, ki se bojimo, da ne bomo uspele pravočasno in zadovoljujoče opraviti vsega, kar nam nalagajo družbene norme. Po vrh vsega se pa ubadamo še s staranjem telesa in ostalimi hormonsko pogojenimi tegobami.

Na vsakem koraku srečujemo mlade, postavne ljudi in hočeš nočeš se naš ego začne pritoževati, v nas prebudi spomine na našo mladost, naše napake in stvari, ki smo jih takrat zanemarili ali postavili na stranski tir.

Vendar pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da se staramo in da ne bomo nikdar več mladi. In vsi živimo skupaj; ti pri osemnajstih, ona v zgodnjih tridesetih, jaz v tistih med štirideset in petdeset in on v poznih šestdesetih. Pa se večina med nami počuti tako stare. So pa tudi tisti, ki pri devetindevetdesetih ali še malo čez, ustvarijo svoj profil na priljubljeni spletni strani in vsak dan klepetajo z ljudmi vseh starosti, različnih izobrazb, ver in prepričanj. Se tudi oni počutijo stare?

Namesto, da se skrivamo za izgovorom, da smo stari, se raje soočimo s svojimi pravimi strahovi. Ko bomo razčistili te stvari, pa se lotimo raziskovanja novih področij; pomagajmo drugim z znanjem, ki ga že imamo. Za učenje ali branje ni nikoli prepozno. Potujmo. Najdimo pogum in vprašajmo mlade tiste stvari, ki so navadno starejšim zamolčane. Lahko se nam bodo posmehovali -pa kaj!

Protistrup strahu, za katerim se skriva staranje, je steklenička koncentrata radovednosti, sreče in neustrašnosti. To je tisto, kar določa stopnjo modrosti in lepote vsakega posameznika in ne svečke na torti, ki nam povedo, pred koliko leti smo se rodili.

Nastja

Motivacija

Tam, kjer je vse fajn

Če pustimo vodo v vrču dva ali tri dni bomo opazili, da je postala motna in da je začela smrdeti. Kaj pa se zgodi z nami, če stojimo na mestu? Nič, celo več, začnemo hoditi vzvratno in nazadujemo. Ampak kaj, ko je tam tako varno, znano in na nek čuden način prav udobno. Zakaj bi se morali spopadati z neznanim? Če se nikdar ne premaknemo iz svoje cone udobja, se ne bomo nikdar nikamor premaknili.

Pa je res to namen mojega in tvojega življenja?
Imela sem skrit kotiček, kjer bila sem brez skrbi
Zapleteno življenje, štiri stene, živela sem v ječi
Pa tako zelo sem hrepenela po novih dogodivščinah
A ostala sem v sobi in s pohištva brisala siv prah
Rekla sem si, saj res ni potrebno, da preizkušam novosti
Kaj mi bo potapljanje na dah in podobne norosti
Prepričevala sem se, da imam veliko opraviti tu med štirimi stenami
A nekje globoko v sebi sem si želela skusiti vse te nove, nore stvari
Pa moje življenje…bom videla zmagovati le druge
Sama pa se bom pomešala med ostale nesrečne zgube
Kaj pa, če zadržim dih in stopim ven in si končno dovolim biti
K vragu, si rečem, naj padejo vsi zguljeni miti
Naredim korak in v sebi začutim posebno moč
Zapustim ječo, pogledam zvezde na nebu in zakorakam v noč.
Če tudi ti čepiš nekje in si ne upaš ven
Naj ti nekaj povem
Vsi smo kdaj občutili strah in dvom
In raje kot ne bom
reci zmorem in želim si živeti svoje sanje
in resnično, z vsem srcem verjamem vanje!

Nastja

Motivacija

3 življenjske resnice (tretji del)

3. Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

“Ah, ko bi le mogla zaplesati, udariti z nogo ob tla, se zavrteti,” je sanjarila in z očmi spremljala mali figurici, ki sta plesali v ritmu melodije, ki je prihajala iz glasbene skrinjice. To je bil eden izmed zakladov, ki jih je našla v ladijskih razbitinah. V domišljiji se je že videla, kako pleše v zvonastem krilu in lahnih čeveljcih. Fabij je razneženo pogledoval svojo prijateljico. Rad je imel Arielo in njene nore zamisli.” (odlomek iz knjige W. Disney, 2004, založba Egmont)

Čeprav nisem mnenja, da je treba za vsako ceno narediti prav vse, tudi spremeniti svoj videz, pa pri Arieli, mali morski deklici, občudujem njeno popolno predanost in odločenost, da dobi to kar hoče; podobo človeka in življenje na kopnem. Ves čas sanja o tem. Zbira stvari, ki jih najde na prepovedanem človeškem ozemlju, navkljub ukazom svojega očeta. Pripravljena je žrtvovati vse, samo da bi postala človek.

Cilj ima vedno pred sabo, ne zmeni se za prepreke, ukaze in želje. Želi si spremembe in naredila bo vse, da ji to tudi uspe. Ni je strah poraza.

Veliko nas je, ki se bojimo neuspeha, zavrnitve, obsojanja in neznanega. In vse to nas ustavlja na poti do tistega, česar si želimo. Ariela nas uči; če si nečesa zares močno želiš pojdi in se ne ustavljaj pred nobeno oviro, tvegaj vse, bori se za svoje sanje in nikoli ne odnehaj. Obkroži se z ljudmi, ki imajo podobne cilje. Vsak korak, ki ga narediš naprej, ne glede na področje tvojega življenja, je korak bližje k izpolnitvi tvojih sanj. Boš to pomlad posejal seme, ki bo jeseni že rodilo tvoje sanje?

Mark Twain je napisal: “Ne sanjaj svojega življenja, ampak živi svoje sanje.”

Nastja

Motivacija

3 življenjske resnice (drugi del)

2. Pepelka ali kako iz vsake situacije izvleči najbolje

… takrat se je oglasil zvonček, ki je klical Pepelko. Deklica je stopila v mačehino spalnico. Vdova je jedla zajtrk, medtem ko je ležala v postelji. “Si končno le prišla, lenoba!”, je zabevskala mačeha. “Čas je, da poprimeš za pošteno delo. Najprej iztepi veliko preprogo v veži. Potem pomij vsa okna v prvem nadstropju …Hm …Aha! Še tla poribaj. In ne pozabi na pranje in likanje.” (odlomek iz knjige Disney-jeva klasika 6, založbe Egmont, )

Ne glede na to, kako nemogoča je situacija v kateri se vsak dan znajde Pepelka, se vedno odzove pozitivno. In priznajmo, da je njeno življenje bedno. Če bi jaz imela zmešano mačeho, ki bi me vsak dan silila v najrazličnejša umazana in poniževalna dela, če bi morala spati v najbolj odmaknjeni sobi v graščini in bi se vsi obnašali do mene kot da nisem človek, bi zelo težko vsak dan znova ostala nasmejana, prijazna in pozitivna.

Vendar pa Pepelka to zmore. Čeprav je že pogovor z mačeho in polsestrama zoprn in neprijeten, zmore Pepelka ostati dobre volje, prepevati radostne pesmi, nasmejana in spoštljiva do vseh bitij, tudi do ljudi, ki jo zaničujejo.

Ostati ali biti pozitiven v takih neprijetnih situacijah ni lahko. Pepelka pa nam pokaže, da čustva prihajajo iz nas, iz dna našega bitja. Da smo mi njihov gospodar.

Pepelka nima ničesar. Starša sta ji umrla. Grdo in nespoštljivo ravnajo z njo. Nima prijateljev, razen nekaj živali. Pa vendarle je lahko še vedno vesela in polna upanja sanja o lepši prihodnosti.

Vsi se lahko iz njenega navdihujočega vedenja marsikaj naučimo. Pepelka ne pusti, da bi negativnost drugih ljudi vplivala na njeno razpoloženje. Časa ne zapravlja za tarnanje in jok. Ne smili se sama sebi. Iz vsake situacije, pa naj je ta še tako brezupna, potegne tisto najboljše.

Vem, da so pravljice predvsem napisane za otroke, pa vendar se lahko tudi mi odrasli zamislimo nad njihovim sporočilom. Kaj praviš?

Nastja

Preberi še: Življenjska resnica št. 3 – Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami

Motivacija

3 življenjske resnice

Gospod Walt Disney, ki je tako ali drugače ustvaril več kot 600 risank in filmov ter za svoj trud prejel kar 22 oskarjev, bi bil zdaj star že krepko čez 100 let. Čeprav njegov studio risanke pridno snema še danes, ko ga že od leta 1966 ni več med nami, imam občutek, da vendarle manjka tisti njegov čarobni dotik. Vse te moderne risanke, ki jih že nekaj let delajo tudi drugi, kjer je klasično animacijo v celoti nadomestila računalniška, ki so dovršene in popolne, se spomnim na Petra Pana, Ostržka, Pepelko, Malo morsko deklico, občudujem tisto igrivo preprostost, ki me še danes navda s posebno prijetnimi občutki. Mogoče se zdijo današnji generaciji nekoliko zastarele in nedodelane, meni pa se zdijo enkratne.

Pa si kdaj pomislil, da je v vsako zgodbo, ki jo je priredil za nas, vnesel nekaj življenjskih lekcij, ki naj bi se jih vsak izmed nas naučil? Povem ti, da ima vsak Disney-ev film ali risanka nauk, ki si ga velja zapomniti.

3 življenjske resnice

Alica v čudežni deželi ali upoštevaj tudi svoj lasten nasvet

“Oh, daj no, to ti pa res ne bo pomagalo,” si je ostro dejala Alica čez nekaj časa. “Da mi pri priči nehaš!” Alica si je največkrat dajala prav koristne nasvete in včasih se je tako resno pokarala, da so se ji v očeh nabrale solze. Nekoč se je celo skušala potegniti za uho, ker je goljufala pri igri Človek, ne jezi se, saj je namreč rada igrala dve osebi hkrati. “A kaj mi pomaga, če si zdaj predstavljam dve osebi, saj me je komaj dovolj za eno.”
(odlomek iz knjige W. Disney ; Alica v čudežni deželi, MK)

Vsak se lahko od Alice kaj nauči. Kot na primer to, da je vedno lažje deliti nasvete kot jih upoštevati, pa čeprav so to naši lastni nasveti. In res je, da je nasvet včasih kar instinkt, tisti trenutni občutek, ki nam ga nekako narekuje naš razum. Njegova prvinska naloga je varovanje, zato je njegovo delovanje usmerjeno k prepoznavanju nevarnosti v okolju. Je izrazito previden in nezaupljiv. Po naravi je delaven in skrben, ustvarjalen in zvedav. Problem nastane, ko je treba temu instinktu slediti, oziroma ta konkretni nasvet upoštevati in izpeljati. Pot do uspeha leži predvsem v poslušanju samega sebe.
Poslušanju svojih misli.

Pomaga, če se vprašaš: “Kakšen nasvet bi dal v tem primeru svojemu najboljšemu prijatelju?” In potem temu preprosto slediš.

Nastja

Preberi še: Življenjska resnica št. 2 – Pepelka ali kako iz vsake situacije izvleči najbolje

Motivacija

Pozitivni naboj iz stekleničke

Da ne bo pomote, ne gre za energijski napitek, za katere mnogi radi pravijo, da so učinkovita pijača, posebej razvita za povečano aktivnost. Ne.

Predstavljaj si stekleničko napolnjeno s črnilom. To črnilo predstavlja moje oziroma tvoje negativne misli. Najlažji način, kako sprazniti to stekleničko, polno črnila je, da jo preprosto prevrneš in vsebina se razlije po površini. Če pa si predstavljaš to isto stekleničko prilepljeno na mizo, bo zadeva malo drugačna. Težja. Se strinjaš? Kako se sedaj lotiti stvari in zliti črnilo iz stekleničke, ki je prilepljena na površino? Imaš kakšen namig? Če jo razbiješ, dobiš steklo s črnilom. Rezultat, ki ga želiva je cela steklenička, le da v njen ne bo črnila. Torej?

V tem primeru bi bilo najlaže doliti čisto vodo v stekleničko s črnilom. Voda se bo najprej zmešala s črnilom, ga razredčila, nato pa se bo mešanica črnila in vode začela zlivati preko roba. Če boš dovolj časa prilival čisto vodo v stekleničko s črnilom, bo tam slej ko prej prevladala voda, v katero bi lahko postavil šopek ivanjščic.

Pozitivno razmišljanje je kot zlivanje čiste vode preko temnih, negativnih misli. Ponavljanje pozitivnih misli je nujno, saj veš, da ena kaplja vode, v steklenički s črnilom, ne bi naredila drugega, kot le-tega razredčila. Še več, izgubila bi se med neštetimi kapljicami črnila. Podobno bi tudi ena ali dve pozitivni misli naredili le majhno spremembo v mojem in tvojem razmišljanju.

Vztrajno ponavljanje pozitivnih misli bo načelo moj in tvoj trmast um in čez čas bodo v njem prevladale pozitivne misli. Z vsakdanjo uporabo le teh, se bo spremenilo tudi dojemanje stvari in oseb okrog naju. Na skrbi, bolečino, razočaranje, žalost, jezo in stres se bova začela odzivati s pozitivnim razmišljanjem. In takrat bova vedela, da zlivava v stekleničko dovolj čiste vode.

Skozi čisto vodo bova bolje videla vse priložnosti, vso ljubezen in blagoslove, ki naju že obdajajo. Potrebno je le eno; ponavljanje in še enkrat ponavljanje.

Nastja

Knjige

Pobeg iz teme

Pobeg iz teme vključuje dve fazi: prva je spoznanje, da tema ne more ničesar skriti. Ta korak običajno vzbudi strah. Druga pa je spoznanje, da ni prav ničesar, kar bi hotel skriti, tudi če bi lahko. Ta korak omogoči pobeg iz strahu. Ko nisi več voljan karkoli skrivati, si voljan ne samo stopiti k obhajilu, ampak tudi razumeš mir in radost.

Svetosti v temi nikoli ne moreš zares skriti, se pa glede tega lahko varaš. To zavajanje te prestraši, saj se v svojem srcu zavedaš, da to je zavajanje in tako se neizmerno trudiš, da bi ga vpeljal kot resničnost. Čudez umesti resničnost tja, kamor sodi. Resničnost pripada samo duhu in čudež priznava samo resnico. Tako razblini iluzije 0 tebi in te pripelje v stik s seboj in Bogom. Ko da čudež um na voljo Svetemu Duhu, sodeluje v Spokoritvi. Tako vpelje pravo funkcijo uma in popravi njegove zmote, ki so zgolj pomanjkanja ljubezni. Tvoj um je lahko obseden z iluzijami, duh pa je večno svoboden. Če um zaznava brez ljubezni, zaznava prazno lupino. Ta se ne zaveda duha znotraj. Spokoritev pa duhu vrne njegovo pravo mesto. Um, ki služi duhu, je neranljiv.

Tema je pomanjkanje svetlobe, tako kot je greh pomanjkanje ljubezni.

Sama po sebi nima nobenih posebnih lastnosti. Je primer verovanja v “pomanjkanje”, iz katerega lahko izide samo zmota. Resnica je vedno obilje. Tisti, ki zaznavajo in priznavajo, da imajo vse, nimajo nobenih potreb. Spokoritev ti ima namen vrniti vse oziroma ima namen to vrniti v tvojo zavest. Tako kot vsakomur, ti je bilo vse dano že s tvojim stvarjenjem.

Iz knjige A Course in Miracles

Motivacija

Gola resnica o dolgčasu

“Dva velika sovražnika srečnega človeka sta bolečina in dolgčas.” (A. Schopenhauer)

Kdo od nas ne pozna fraze “kaj bi delal, meni je tako dolgčas”. Če je (še) nismo slišali od svojega najstnika, se spomnimo svojih najstniških dni, ko smo ležali na kavču pred televizijo, preklapljali programe, zehali, se basali s čipsom in nalivali s sokom. Tudi ko smo se dobili s prijatelji na bližnjem igrišču smo se spraševali, kaj bi delali. Idej ni bilo od nikoder, vsi pa smo si želeli početi kaj zanimivega in zabavnega. Nazadnje smo se proti večeru zdolgočaseni razšli.

Vendar pa se dolgčas ne naseli v nas, ne prekrije nas kot prah prekrije kramo na podstrešju, ne trešči v nas kot strela z jasnega. Dolgčas je zavedno pasivno stanje celotnega bitja. Je popolna in zavestna predaja tistega, ki ni pripravljen vstati in narediti korak naprej. Dolgčas je rezultat neaktivnih misli in lenega telesa.

Nekdo lahko gleda zanimivo oddajo o vulkanih, vesolju ali pripravi sadne solate in med gledanjem zdolgočasen zaspi. Medtem ko nekdo drug gleda te iste oddaje, navdušen in osupel ne odmakne oči od ekrana in čaka na blok z reklamami, da bo skočil na stranišče. Torej niso stvari tiste, ki povzročajo dolgočasje. Nekaterim je vsaka najmanjša stvar, vsak dogodek ali novica zanimiva.

Dolgčas ni nedolžen zločin. Počasi a vztrajno razjeda naše bitje, iz majhne razjede nastane ogromna črna luknja, ki nas posrka vase. Zločin nespoštovanja samega sebe in pasivnega stanja, ki dopušča, da dragoceni trenutki neuporabljeni in razvrednoteni zdrvijo mimo nas.

Dolgčas je dolgočasen! Sreča in dolgčas nimata nič skupnega. Še več, oba ne moreta bivati v eni osebi. Zdolgočasen človek je tečen, zamorjen in se v svoji koži ne počuti dobro. Zakaj? Zaradi občutka, ki ga grize tam nekje na dnu duše in mu šepeta, da zamuja življenje. Človeku, ki zamudi priložnosti in opici, ki zgreši vejo, ni pomoči.

Zmigaj se, vstani s kavča, se pretegni in začni! Začni živeti.

Nastja

Motivacija

Zakaj ne danes? Zakaj ne ti?

Danes se bo nekdo zbudil v nov dan z odlično idejo. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo občudoval lepoto okrog sebe. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil, da pusti duhove preteklosti in vdihne današnji dan s polnimi pljuči. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo podrl zidove okrog sebe in spoznal drugačen svet. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo osvobodil dvoma in negotovosti in spoznal varnost, zaupanje in moč. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo spoznal moč ljubezni in lepote, ki jo nosi v sebi. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil, da bo z zgledom pomagal svojim otrokom, da bodo zaupali vase. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil, da spremeni svoje slabe navade v dobre. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo ugotovil, da je življenje z manj stvarmi enostavnejše. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo postavil zase in odločno rekel ne psihičnemu in fizičnemu nasilju. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes bo nekdo naredil pravi korak, ki bo pomenil tisto potrebno spremembo. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo zavedel, da so pravila in omejitve, ki jih ima v življenju, nepotrebne. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes se bo nekdo odločil in postal boljši starš, učenec, mož, sestra, učitelj, sosed. Zakaj ne bi bil to ti?
Danes je nov dan. Mnogi bodo uživali v njem. Mnogi ga bodo izkoristili do zadnjega trenutka. Zakaj ne bi bil to ti?

Nastja

Motivacija

Nauči ribo, da bo splezala na drevo

Albert Einstein je nekoč dejal, da je vsak izmed nas genij. Torej to pomeni, da lahko riba spleza na drevo? Ne more. In vse življenje se bo počutila neumno, ker tega pač ne zna. Pa bi se morala počutiti neumno? Bi se morala opica počutiti neumno, ker ne zna plavati?

Družba v kateri živimo je odlična v postavljanju norm in standardov. Že od rojstva tlačijo otroke v razpredelnice in jih razvrščajo glede na težo, velikost, obseg glave in prsnega koša. Ko dozorijo jih testirajo in ugotovijo ali so zreli za šolo. Tam jih preverjajo in ocenjujejo skoraj vsak dan, na koncu devetletke pa še končni nacionalni preizkus znanja. Ni in ni konca. Še kot odraslo osebo nas testirajo in ocenjujejo ali smo sposobni vzgajati otroke, voziti avtomobil, najeti kredit. Družba prisega na svoje standarde. Če jih ne dosegaš te izobči.

Čuden si, če spiš v avtu, če imaš oblečeno majico na maturantskem plesu, kjer je standardna črna obleka z metuljčkom. Če ne ješ mesa,če ne nakupuješ ob sobotah dopoldan. Čudak. In kako lahko čudak preživi v tej družbi?

Si kdaj pomislil kaj bi postal Mozart, če bi njegova mama vztrajala, da ves čas in trud vloži v učenje matematike in popravi ocene, namesto da bi še naprej pisal skladbe?

Albert je imel prav. V vsakem od nas se skriva genij, ki pa ga prevečkrat zapostavimo, ker se bojimo, da nas bo družba izločila oziroma, da nas bodo imeli za čudnega. Še naprej delamo tisto kar počne večina in upamo, da smo v tem uspešni.

Pa je to tisto kar si želiš? Ne? Zato čim prej prebudi genija v sebi! Mogoče se samo skriva, ker je bil nekoč zasmehovan ali ponižan, označen za čudnega. Ne oziraj se na to. Delaj kar ti je v veselje. Pusti druge in njihove standarde.

Naj ribe plavajo in opice plezajo po drevesih.

Nastja

Motivacija

Vsi smo bogovi v sebi

Kot deklico so me učili, kdo naj bi bil Bog. Tega vsemogočneža so mi predstavili kot bitje, ki zmore vse. Ki je v vsem. Ki vse vidi. Ki vse ve. Ki na nas pazi. Ki nas neskončno ljubi. In ki nas bo po smrti odrešil.

Najprej sem seveda verjela. Bila sem tako vzgojena. Potem pa so se zgodila prva razočaranja in spraševala sem se, kako lahko nekdo, ki nas neizmerno ljubi in zmore vse, dovoljuje, da tako trpimo. Ko sem o tem spraševala religiozne ljudi, so me vedno odpravili z besedami, da “bog že ve”. A ta odgovor me ni nasitil. Iskala sem informacije in po letih takšnih in drugačnih pripetljajev ugotovila, da ima cerkev kot institucija le malo skupnega s tistim, kar piše v Svetem pismu. Modrosti, ki jih je učil Jezus, dajejo uvid v bistvo življenja. Dajejo posamezniku moč nad njegovim življenjem in ga učijo, kako si sam ustvarja vse, kar živi. Nikjer ni zaslediti besed o kopičenju bogastva in premoči nad drugimi.

Jezus je bil modrec, ki je živel bistvo in ga razdajal ljudem. Bil je tudi bog. Vendar bog v sebi. Prav tako kot ste vi, jaz in vsi mi. Vsi smo bogovi v sebi. Vsi imamo namreč v sebi moč, da si ustvarimo takšno življenje, kot si ga želimo. Pa naj si bodo to čudovite ali boleče izkušnje.

Vse, kar mislimo, tudi tisto, kar mislimo o drugih, se vrne k nam. Nobene misli ni mogoče izničiti, lahko pa jih nadomestimo z drugimi – s spremembo vibracije. Ljubezen ima najvišjo vibracijo. Ljubezen pomeni vse, kar je. Celotno vesolje. Ljubezen do vsega in vseh. Do živih in neživih stvari. Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju. Največja mera človekovega potenciala je dosežena, ko je aktivirana največja mera ljubezni. Ljubezen tudi najhitreje pripelje do cilja. Je močnejša od boja. Je popolna varnost. Je enost, ne ločenost. Je odgovor na vsa vprašanja. In je rešitev vseh težav (Egli, 2002). Da. Rešitev vseh težav.

Karkoli se nam zgodi, lahko ljubimo. Odločitev je naša. Če bomo ljubili, bomo v svoje življenje priklicali še več ljubezni. In prav tako smo za vse, kar se nam zgodi, lahko hvaležni. Tudi pri tem je odločitev naša. Vendar več hvaležnosti v življenje prinese več tistega, za kar smo lahko hvaležni. Verjetno se boste mnogi vprašali, kako lahko ljubiš in si hvaležen za bolezen, razočaranje, izgubo otroka, partnerja, službe itd.

Z mojega vidika bolezen pomeni neskladje med dušo in telesom in je pravzaprav proces osvobajanja. Je opozorilo, da je čas, da nekaj spremenimo. Prav tako razočaranja in izgube pomenijo, da nas nekaj kliče k spoznavanju sebe. V vseh odnosih, ki jih imamo (s partnerjem, sorodniki, otroki, prijatelji, sodelavci in drugimi), smo odgovorni samo za svojo polovico odnosa, torej zase. Za drugo polovico je odgovorna oseba, s katero smo v odnosu. Drugi ljudje delujejo zaradi sebe in ne zaradi nas. Zato ničesar ne jemljimo osebno, drugih ne sodimo (da ne bomo sojeni), bodimo brezgrajni v besedah in vselej dajmo vse od sebe. In najpomembnejše – svojega bližnjega ljubimo kakor samega sebe. Ljubezen do sebe in do vseh drugih nam omogoča doseči cilje z najmanj časa in napora (Ruiz, 2002; Ruiz in Ruiz, 2010).

Če nas zapusti partner, se ponavadi predamo žalosti in se sami sebi smilimo, kako smo ubogi in kako nismo vredni ljubezni. Prav. Če se tako odločimo, je to naša pravica. Imamo pa še eno opcijo. In to je, da začnemo ljubiti. Najprej sebe. Da se ljubimo za to, kar smo in kakršni smo. Brezpogojno. Pretekle izkušnje odpustimo; odpustimo tistim, ki so nas prizadeli, in odpustimo sebi.

Vse na svetu si ljudje sami ustvarimo. Tako dobro kot slabo. In odgovorni smo za vse, kar se nam zgodi. V vesolju ni žrtev in ni naključij. Vse je energija in objektivnega sveta ni. Vse, kar zaznavamo, zaznavamo vsak na svoj način, ki je prežet z lastnimi izkustvi, prepričanji in občutji.

S spremembo mišljenja začnemo takoj ustvarjati drugačne vibracije, drugačne energije in tako tudi drugačno prihodnost. Preteklosti ne moremo spremeniti, spremenimo pa lahko svoje mišljenje TUKAJ in ZDAJ, če le hočemo. Seveda se spremembe ne zgodijo takoj. In tudi vedno nam ne uspe takoj najti smisla v situaciji.

Tudi misli morda ne predajamo samo pozitivnostim. A vaja dela mojstra. Mojster pa vajo. In vse ima svoj smisel. Celotno vesolje je namreč ena sama energija. Vsi smo povezani. Vsi smo eno. Hkrati pa vsak zase čisto svoj svet in svoj bog.

Danijela F.

(Viri: Egli, R. (2002). The LOLA Principle.; Ruiz, D. M. (2002). Mojstrstvo ljubezni.; Ruiz, D. M., Ruiz D. J. (2010). Peti dogovor.)

Osebnostna rast

Življenje in partija šaha

Za šah sta značilni enotnost in harmonija med športno-tekmovalnimi in spoznavno-ustvarjalnimi cilji. Igra iskanja resnice in lepote. Ob spoštovanju te osnovne vrednote klasične šahovske kulture, je šah kraljevska igra in odlično vzgojno-oblikovalno sredstvo. Če povzamem našega velikega šahista Milana Vidmarja: “Šah imenujemo kraljevska igra, ne zato ker v njej nastopa kralj in ne zato, ker so jo igrali kralji, temveč zato, ker je s svojo poštenostjo, neizčrpno vsebino in lepoto stvaritev, igra nad igrami, v vzgojnem in kulturnem pomenu.”

Prepletanje strategije z izzivi in estetike ter športno tekmovalnostjo, uvršča šahovsko igro med najbolj učinkovita vzgojno-oblikovalna sredstva intelektualnega in osebnostnega razvoja.

Kaj imata partija šaha in življenje skupnega?

⇒ večplastnost… število potez je nedoločeno in rešitev ni vedno razkrita očem

⇒ potrpljenje… počasi in premišljeno, korak za korakom načrtuj naslednjo potezo

⇒ umik… če se umakneš s polja, ki ga je napadel nasprotnik, še ne pomeni, da si se predal

⇒ načrt… kombinacija določenih potez, ki ponuja prednost

⇒ pozitivnost… če si optimist se vedno najde prava rešitev za naslednjo potezo

⇒ priznanje… čestitaj nasprotniku za dobro potezo in se uči od njega

⇒ vljudnost… prenesi poraz z dvignjeno glavo, začni novo igro in se uči iz napak

⇒ zabava… uživaj v igri, ki je zanimiva, poživljajoča in polna izzivov

Šah je šport načrtovanja, preživetja in prilagajanja. Če želim zmagati, moram premisliti vsako potezo. In če se odločim prav, sem v prednosti. Kadar pa se zdi, da ni izhoda, da nasprotnik zmaguje, pogledam na nasprotnikovo potezo še iz druge perspektive, se za hip umaknem, premislim in taktično napadem. Naredila bom načrt za igro, ki mi bo omogočil konkretno prednost. Moje poteze bodo zvite a vljudne. Vedno bom na preži, pripravljena. Ne bom se predala. Izkušnje bodo postale naboji za naslednji napad. Poraza ni, je samo povratna informacija.

Nastja

Osebnostna rast

Popolno razvajanje

Lasje v sezamovi in oljčni kopeli.
Koža obraza odeta z zdravilno prstjo.
Koža telesa gladka in objeta z egipčanskimi esencami.
Gibanje bokov v ritmu strasti.

Strasti do življenja.
Do ljubezni.
Do sebe.
Do vsega, kar je.

Božansko.

Božansko razvajanje.
Telesa.
Duha.
Duše.

Popolno razvajanje.

Popolno razvajanje po popolnem vikendu.

Vikendu ljubezni.
Vikendu Mojstrstva sebe.

Danijela F.

Pesem je bila napisana po udeležbi na delavnici Mojster sebe.

Motivacija

Hura za počitnice!

Obožujem potovanja. Še posebej dolga. Tista z letalom, ki me popeljejo čez oceane in kontinente, tja na drugo stran sveta. Ko potujem in obiskujem nove kraje imam priložnost, da doživim nekaj novega, nevsakdanjega. Še več, potovanje zame pomeni:

Širjenje obzorja

Ko se znajdem v novem kraju gledam na dogajanje in svet okrog sebe neobremenjeno, drugačno. Ker se znajdem na tujem ozemlju se z lahkoto prilagodim novim ljudem, njihovim navadam in novemu načinu življenja.

Preizkus stopnje potrpežljivosti

Mogoče se sliši kot nekaj negativnega, kar priznam včasih tudi je. Stanje v vrsti, poslušanje klepetavega moškega na letalu, iskanje signala za mobitel na peščeni plaži, ko moraš nujno opraviti pomemben klic. Ali pa iskanje stranišča v mestu, kjer ni niti ene same gostilne. Na vsakem potovanju, na vsakih počitnicah mora iti nekaj narobe, kar pa ni nič slabega, saj se iz vsake situacije naučim nekaj novega.

Adijo rutina

Čeprav imam rada rutino, kar je zapisano tudi v mojem horoskopu, je na počitnicah sploh ne pogrešam. Če se mi zahoče spim ves dan. Jem sladoled za zajtrk. Sedim v parku več ur in opazujem mimoidoče. Vse to me napolni z neko drugačno energijo.

Energijo ustvarjanja

Nič me ne navdihne bolj kot novo okolje, novi obrazi, nova kultura. Sem kot goba. Vpijam občutke, lepoto narave, besede in vse to spravim nekam na varno mesto. Za poznejši čas, za čas brez navdiha.

Terapija z “zdravilnimi” učinki

Zmanjša se stres, jem bolj zdravo, več se smejim in bolj sem sproščena. Tudi kakšen kilogram izgubim, saj sem neprestano v pogonu.

Vsak trenutek šteje

Na počitnicah vsak trenutek šteje. Morda zato, ker se zavedam, da bodo še prekmalu minile, morda zato, ker uživam v vsem kar počnem.

Marsikomu se zdijo počitnice nepotreben strošek, zamudno pakiranje kovčkov in zapravljanje časa na poti. Vendar pa so počitnice vse prej kot to! Za super počitnice ne potrebujem veliko denarja. Za brezskrbno potepanje po plaži ne potrebujem modne obleke in čevljev z visoko peto. Čas, ki ga bom porabila za potovanje do kraja, ki sem si ga izbrala, bom izkoristila za razmišljanje o sebi.

Obožujem počitnice in komaj čakam, da kupim letalsko karto in odletim novim dogodivščinam naproti.

Nastja

Motivacija

Poraz in uspeh….z roko v roki

Z znanstvenega vidika je čebela predebela, da bi lahko letela. Ima prekratka krila in njen trup nima aerodinamične oblike. Ampak čebela leti! Zakaj? Ker ji nihče ni rekel, da ne more leteti.

Ko bom spremenila dojemanje poraza bom naredila prvi korak na poti do uspeha. Poraz je boleč in neprijeten, se strinjaš?

Ampak ne za uspešne ljudi. Najuspešnejši ljudje, ki delujejo na najrazličnejših področjih, ne dojemajo poraza kot bolečo, travmatično izkušnjo. O porazu razmišljajo na čisto drugačen način. Zavedajo se, da njihovo vrednost gradi močna samozavest. Poraza ne obravnavajo kot nekaj dokončnega ampak razvijejo prepričanje, ki jim dopušča , da negativni izid obrnejo v svojo korist.

Ker sem se odločila, da v svojem življenju uspem, bom upoštevala naslednje;

Poraz v meni ponovno prebudi ponižnost, izostri mojo objektivnost in me naredi prožnejšo
Poraz bom obravnavala resno, vendar pa do sebe ne bom preveč stroga
Če s porazi pridobim več uspehov, potem je poraz zagotovo člen v procesu, katerega končni rezultat je uspeh
Poraz je začasen, ko se prepustim novim priložnostim in preizkušam nove ideje
Več se naučim iz poraza kot iz uspeha
Kritika je informacija, ki mi pomaga popraviti smer in ostati na začrtani poti
Vsakemu porazu sledi nagrada …nagrada v obliki uspeha
Moja samozavest ni odvisna od pohval ali kritike drugih…je del mene, ki ga skrbno negujem in nadgrajujem
Neprijaznost drugih me opominja na dejstvo, da moram biti do sebe prijazna
Za poraz je potrebno imeti pogum, saj je za uspeh potrebno včasih tudi tvegati

Poraz je del mojega in tvojega življenja. Ne dopustimo mu, da nam vzame sanje, prekriža načrte in prikuje k tlom. Veselimo se vsakega poraza, saj je to nova lekcija, ki nam jo ponuja življenje. Ko uspemo, bomo bogato nagrajeni.

Nastja

Osebnostna rast

Naravno

Poglej v ocean
v globino,
to temno barvo,
to neskončno modrino.
poglej življenje vse,
ki nežno plava mimo in ti pove,
kako je vse fino.

A vidiš veselje v očeh vseh živali,
ki so zlite s to morsko tišino,
kaj ti govorijo oči?

Poglej gore, ki silijo v višino.
Ni jih strah, ko se širijo v oblake
in želijo videti vesoljno praznino.

Poglej v cvet, ki mirno kaže
svojo lepoto, se odpira in zapira, raste, živi
in potem se skrije za vedno, kot da ga ni.

V tebi je vse, veliko in majhno,
neskončno in končno
pa vendar je večno.
Vse pride in gre,
a veš, da svetloba prežame vse.

Nena

Motivacija

Trenutki življenja

Kaj ste danes naredili zase? Ste si vzeli tisti čaroben trenutek, ustavili korak, globoko zajeli zrak in z njim pozitivo življenja?

Če niste je ta trenutek čas, da to storite. V kaosu mimoidočih ljudi, prepletajočih se misli in strahov, je potrebno ustaviti korak in se začeti zavedati kdo ste, KAJ SI ŽELITE in kam bežite.

Napolnite se s pozitivno energijo in dihajte z dušo. Začutite življenje v sebi. Za trenutek bodite sami s seboj, spoznajte se. Sprejmite vse misli in vsa čustva ter jih nato spustite energijam. Očistite se vseh skrbi in stresa. Občutite kako postajate vse lažji in lažji.

Prepustite se toku življenja. Sprejmite situacije takšne kakršne so, vedite da se nahajajo v vašem življenju z razlogom. Zaupajte, da vas bo življenje vodilo do pravih poti.

Vsak dan si vzemite čas zase, čeprav le za trenutek. Imejte se radi. Občutite tiste drobne malenkosti v življenju. Pustite sončnim žarkom naj vas prijetno pogrejejo, občutite pihljaj vetra, prisluhnite nežni melodiji ptic in zaplešite v življenje.

To so resnično dragoceni trenutki našega življenja. Zakaj ne bi začeli kar zdaj?

Lea Rogelj

Motivacija

Bodi odličen!

“Najčudovitejši so tisti ljudje, ki poznajo poraz, so občutili trpljenje, so bíli bitko in se zavedajo izgube a vendarle zmorejo splezati iz globin življenja. Ti ljudje so hvaležni, občutljivi in razumejo življenje, ki jih polni s sočutjem, nežnostjo in brezpogojno ljubeznijo. Čudoviti ljudje se ne zgodijo.”(N.N.)

Bodi odličen. Ne samo dober. Ali za silo dober. Pojdi in ciljaj na odličnost. Predaj se veličastnosti, sezi po luni. Postani mojster in ne oziraj se na napisana pravila. Bodi ti!

Seveda bo potrebno delati. Potrebna bo predaja, da ustvariš mojstrovino svojega življenja. Pripravljenost, da začneš z učenjem. Zmožnost, da počakaš tako dolgo, da boš lahko v celoti izpolnil obljube, ki jih nosiš v srcu. Si učenec. Odpri knjigo. Naredi nalogo. Če boš imel srečo, se boš brez večjih problemov prebil skozi zmešnjavo občutkov. Potopi se v ocean svojih misli, ne boj se zaplesti v morsko travo in poklepetati z morskimi deklicami. Ne ustraši se morskega zmaja. Spij skodelico čaja z demoni, ki živijo v tvoji glavi.

Težko bo. Mogoče si boš zaželel zbežati stran, na varno. V naročje znanega. Ne hodi nazaj! Pojdi, premisli in v sebi boš začutil tisti ogenj, ki te bo gnal naprej. Občutil boš, da lahko letiš. V sebi imaš dovolj prave energije za vzlet. Poleti čez ovire, naj nebo postane meja. Upaj si! Tvegaj in ne boj se pasti. Če pa kdaj padeš, se poberi, prosi za pomoč, če jo potrebuješ. Naj te ne bo sram. Raztegni krila in znova poleti. Jadraj med oblaki, naj te ne bo strah ne strele, ne groma. Vetrovi ti bodo služili.

Sledi začrtani poti. Previdno uporabljaj besede. Živi jih, vendar pazi na njihovo nevidno moč. Poj in žvižgaj svojo najljubšo melodijo. Odpri srce za neznano in se ne boj. Naj bo pogum tvoj zvesti spremljevalec. Zavedaj se, da si čudež. Čudež poklican, da živi ljubezen. Skrbno čuvaj ta plamen, pazi da ne ugasne. Naj izbruhne kot vulkan ljubezni in ustvarjalnosti. V vsem kar počneš bodi odličen. In povej nam. Bodi naš zgled. Potrebujemo te!

Nastja

Motivacija

Cvet ali trnje?

Delajte na sebi. Na svoji osebnosti, notranji moči, samospoštovanju. Vzemite življenje v svoje roke. Za trenutek umirite svoje misli in se vprašajte kaj razmišljate oziroma kako razmišljate večino časa. Predvidevam, da je negativnih misli več kot bi si lahko predstavljali. Stvari vam gredo narobe, jezni ste ker se vam pričakovanja podirajo, ljudje so do vas sebični ali vas preprosto ignorirajo, počutite se sami v kupu resnih težav. Krivi so vsi, ki vas obkrožajo, le vi ne.

Ali ni to več kot dober dokaz, da ima negativno razmišljanje posledice? Kaj vam to pove? To vam na popolnoma preprost način dokazuje, da dogodke, odnose in počutje kreirate sami. Lažje bi bilo slišati, da je za vaš stres odgovoren kdo drug. A temu ni tako. Ljudje okrog vas so le vaša ogledala, čas je, da se pogledate. Ne krivite njih.

Odločitev KAKO boste reagirali na situacije je le VAŠA. Naučite se umiriti preden ukrepate. Ne krivite nikogar pač pa se vprašajte zakaj je do te situacije prišlo. Saj veste, da se za vsem slabem skriva dober razlog. Medtem si ne bojte priznati svojih napak. Iz njih se učimo in ustvarimo sebe boljše kot smo bili. Prevzemite odgovornost.

V življenju hodite po takšni poti, kakršno si sami naredite. In vse se začne z nadzorovanjem misli. Z njimi kreirate svojo življenjsko pot. Kamnita, peščena, prekrita s trnjem ali posuta z nežnimi cvetovi čudovitih barv. Izbira je popolnoma vaša in ni odvisna od drugih ljudi in okolice. Potrudite se, da ljudje in okolica ne bodo več vplivali na vas. Obvladujte svoja čustva ter preoblikujte negativne misli v pozitivne in polne upanja. To je dolgotrajno delo ampak ko vam to uspe, lahko dosežete prav vse kar si zaželite. Res je tako.

Naj zasije vaša energija. Naj se vidi vaša notranja moč. Naj se čuti pozitiva, katero iz dneva v dan bolj potrebujemo. Torej, kakšno pot si boste zgradili?

Lea Rogelj

Motivacija

Resnica

Čutim, da prihaja. Iz mojih globin se dviga dolgo zakrita resnica. Na njej je sicer ogromno krame. Velike količine le-te sem že pobrala, z nje obrisala prah in jo postavila na pravo mesto v svojem življenju. Nekatere stvari mi niso več koristile, zato sem jih zavrgla. Naredila sem prostor za nove. Take, ki si jih želim, a jih nisem imela kam dati.

Ko se naredi prostor, se ta vedno zapolni. K sebi kličem resnico, zato ta prihaja k meni. Ne oziram se na to, kako boleča bo. Pripravljena sem. Vem, da zmorem! Nepovratno sem se odločila zbuditi.

Njene oči so velike. Dajejo mi izbiro, kako globoko bom pogledala vanje. Ker sem trdno odločena, da grem prav v njeno srž, me včasih zadane s tako silo, da se zlomim. Boli me. Zato jočem in kričim! S solzami prebavljam bolečino. S krikom pozivam resnico, da zapolni moj prazen prostor. Še ena stvar, s katere moram obrisati prah in jo pospraviti, predno lahko spregledam.

Blizu je čas, ko se mi bo pokazala v vsej svoji veličini. Na njej ne bo več krame – ne bo več izgovorov, opravičevanj, skrivanja, strahu, ega. Takrat bom zopet jokala, a ne od bolečine temveč od ganjenosti in sreče. Tako kot se je to že zgodilo, ko sem nekaj let nazaj videla njeno bleščečo iskro. Mislim, da sem se prav takrat odločila, da jo najdem. Preveč je bila svetla, da ne bi bila resnična, in preveč lepa, da je ne bi iskala. V njej sem začutila ljubezen. Kajti resnica JE ljubezen. Svetla in sijoča, lahkotna in brezmejna!

V bistvu ni resnica tista, ki boli. Boli krama. Ko bom očistila vsak njen tudi najmanjši del, bom lahko živela svojo resnico v polnosti. Kličem jo: “Pridi k meni, da Te slišim, da Te vidim, da Te govorim!” In ona mi odgovarja: “Poglej navznoter, poglej globoko, tam te čakam.”

Hejdi Martinšek

Motivacija

Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce

Renesansa (fr. renaissance: ponovno rojstvo) kot kulturno gibanje je bilo za žensko zelo pomembno obdobje. Naznanjalo je začetek novega veka. Dante Alighieri v svoji zbirki Vita Nova, Novo življenje, opeva žensko v vsej njeni božanskosti. Njegova Beatrice je podoba blaženosti (beata-blažena). Motiv blažene ženske je po vsej verjetnosti povzel po pesmi Guida Guinizzellija Al cor gentil rempaira sempre amore, Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce. Francesco Petrarca je žensko opeval kot nekaj vzvišenega in bil je začetnik t. i. “romantične ljubezni”.

Kaj pa naše spremembe dandanes? Prebujanje, rojevanje Ženske, božanske Ženske s plemenitim srcem. Da najde svojo pravo vrednost, ne v očeh moškega, marveč v očeh same sebe, in (si) pokaže, kako Božanska je, kako polno ljubezni in plemenito je njeno Srce. Po vseh iskanjih, dokazovanjih, tekmovanjih s svetom in predvsem s samo seboj je edina pot, ki jo pelje k Sebi, Ljubezen. Do nje bo prišla le s ponovnim rojstvom, renaissance. Rojstvo pomeni sprva bolečino, strah pred neznanim, tesnobo, pomeni iskanje varnosti in zaščite, vse dokler ni ena sama radost in izkušanje novega.

Trenutek, ko se zamajejo tla pod nogami, ko se ženska zaloti v premišljevanju, čemu je tu, kaj je njen naslednji korak in kako ga speljati, da bo zadovoljna tudi sama, je tisti ključni moment, ko se začne njena rast, le da tokrat v njeni lastni maternici. Kot je sama nosečnost obenem sreča in radost pričakovanja ter skrb in strah pred odgovornostjo, je tudi negovanje same sebe v lastni maternici obdobje nasprotnih si čustev.

Nedvomno je negovanje drugih bitij lažja naloga kot negovanje nas samih, zato se k njemu zatečemo šele tedaj, ko začnemo izgubljati, ko se nam svet zamaje, nemalokrat celo popolnoma zruši. Pademo. In začuda ni nikogar, ki bi nas (lahko) pobral. Šele takrat ugotovimo, da je z vsem razdajanjem, ki ga nemalokrat niti ne čutimo, saj menimo, da dajemo iz srca in je to naša naloga, poslanstvo, da smo torej z vsem tem razdajanjem košček za koščkom dajale sebe, svoje želje, svoje bistvo in bit. Takrat ostanemo same, v svoji praznini, s svojo praznino, ki je drugim nedoumljiva, nerazumljiva. A nas ravno ta praznina žene naprej. Ko izpraznimo vse, kar se je leta in leta kopičilo v nas, ko izpraznimo vso tesnobo, bolečino, strahove, ko si zaželimo, da v nas ne bi bilo ničesar več, takrat se odpre pot, ki nas povede v nas same, v našo maternico, ki nas bo varovala do pravega rojstva, do rojstva takšnih, kakršne smo v resnici.

To je samotno popotovanje, tiho spoznavanje in prepoznavanje, in vse bi naredile, da bi se mu izognile. Plavamo v potočkih spominov in upamo, da nas ponesejo nazaj tja, od koder smo ušle. Stvari, ki so se nam zgodile, se nam nenadoma ne zdijo več tako hude in zaželimo si nazaj, v varno naročje vsakdana, ki smo ga bile vajene. Da bi se le ne soočile s to samoto, v kateri slišimo le bitje svojega srca in tiho ječanje duše. Toda duša je to pot vztrajna. Imamo čas, da jo zaslišimo, imamo moč, da jo poslušamo, in imamo pogum, da ji sledimo. Varne bomo v sebi, s sabo. Varne s plemenitim srcem, ki je le naše, varne s čisto dušo, neskončno hvaležno. S tem smo večne. In le večne smo lahko srečne.

Lamia

Motivacija

Narejena iz izkušenj

Bolečina me naredi močnejšo. Solze me naredijo pogumnejšo. Srčna bolečina me naredi modro. Hvaležna sem za vsako izkušnjo, saj so me naredile tako, kakršna sem ta trenutek. Zato se…

Smejim, čeprav se počutim kot povožena žaba
Smehljam, čeprav imam oči polne bridkih solz
Pojem, čeprav ljudje buljijo vame in mi pravijo, da nimam posluha
Zaupam, čeprav moje srce ve, da to ni ravno najboljša odločitev
Analiziram, čeprav to sploh ni potrebno
Plešem, čeprav me obdaja mrtvaška tišina
Se učim, čeprav ne hodim v šolo
Poskakujem, čeprav se mi posmehujejo
Spim, čeprav se bojim sanjati
Tečem, čeprav me zapuščajo moči
Ljubim, čeprav mi ljubezni ne vračajo
Vstanem, čeprav sem že neštetokrat padla
Diham, čeprav sem že tolikokrat ostala brez sape
Dajem, čeprav ne dobim nič v zameno
Odpuščam, čeprav sem bila prevarana
Se bojim, čeprav vem, da sem močna
Kuham, čeprav moje specialitete niso na jedilniku slavnih kuhinj
Vzgajam, čeprav nisem prebrala priročnika o vzgoji
Zapravljam, čeprav vem, da denar potrebujem za plačilo položnic
Se jezim, čeprav vem, da s tem le zapravljam svojo energijo
Pišem, čeprav vem, da moje pisanje ni všeč vsem
Predvidevam, čeprav vem, da je to ponavadi brca v temo

Vem, da spomini tudi bolijo. Kot na primer razočaranje v ljubezni. Smrt dragega prijatelja. Izguba službe. Seveda so tudi tisti, ki mi navdajo z veseljem; prvi poljub, štetje zvezd v dvoje, rojstvo otroka, zadetek na lotu. Spremljajo me skozi življenje, so na dosegu, da si jih tu in tam pobliže ogledam. Pomagajo mi razlikovati med pozitivnimi in negativnimi izkušnjami. Vem, da bi bila brez izkušenj kot prazna vreča, nepopisan list v spominski knjigi ali manjkajoč verz v pesmi. Vem, da me moja odločenost, da nosim vse svoje izkušnje skozi življenje, dela močno. Močnejšo kot kadarkoli prej.

Zato se ne predam. Zato se ne bojim novih izzivov, (pre)izkušenj, ki mi jih daje življenje. Vem, da bom zmogla. Z dvignjeno glavo, polnim nahrbtnikom optimizma in nasmehom na ustih, bom zakorakala v nov dan. Življenje prihajam!

Nastja

Nasveti

Ne zapravi ga!

Čas je kovanec mojega življenja. Je edini kovanec, ki ga imam in le jaz lahko odločam, kako ga bomuporabila. Bom dovolila, da ga namesto mene unovči nekdo drug?

Ne! Vendar kako naj se odločim čemu bom namenila ta kovanec, če pa nimam časa, da bi premislila o tem. Časa ne tratim z nakupovanjem, ne ždim pred televizijo in ne deskam po internetu. Največ časa porabim za tuhtanje in zaskrbljenost.

Čas, ki ga porabim za zaskrbljenost, je čas, ko ne živim. Ta “dejavnost” me izvzame iz sedanjega trenutka in me prestavi v preteklost, kjer premišljujem o že preživetih dogodkih ali pa me izstreli v prihodnost, kjer se ubadam s preigravanjem črnih scenarijev. Ta zaskrbljujoč občutek se je naselil v moji glavi in mi ne dopušča, da bi se brezskrbno veselila življenja. Vem, da je načrt za življenje potreben, tveganje priporočljivo, vendar pa je zaskrbljenost…izbira.

Skrbi me, da bom izgubila službo, skrbi me, da ne bom našla druge, namesto, da bi uživala v njej dokler jo še imam ter počasi in z optimizmom predelala nove možnosti v poklicni karieri ali pa čas posvetila dodatnemu izobraževanju in nadgrajevanju znanja, ki ga že imam.

Zaskrbljena sem, ker se bojim, da ne bom uspela plačati vseh računov in z denarjem, ki ga zaslužim, pokriti vseh stroškov in si kupiti vsega kar si želim, namesto, da bi bila hvaležna za denar, ki ga imam in za stvari, ki sem si jih že lahko privoščila in mi omogočajo dostojno življenje.

Skrbi me, da nikdar ne bom našla prave ljubezni, duše dvojčice in preveč časa porabim za jezo in razočaranje , ker me je partner zapustil, namesto, da bi negovala in poglobila ljubezen do sebe in ljudi, ki so še vedno del mojega življenja.

Skrbi me tudi dejstvo, kaj drugi mislijo o meni, kaj naj počnem, da bom bolj podobna uspešnim in zadovoljnim, lepim in bogatim, namesto da bi delala stvari, ki me veselijo in mi nudijo osebno zadovoljstvo.

Zaskrbljena sem zaradi popolnoma nepomembnih stvari, ki čez nekaj dni ne bodo več važne, kot na primer, kaj bo za kosilo, kakšne čevlje bom obula naslednje jutro in o čem se bom s sodelavci pogovarjala ob kavi, namesto, da bi uživala v hrani, bila hvaležna za čevlje, ki jih imam in se veselila novih spoznanj, ki mi jih bo prinesel pogovor.

Zgoraj našteto nikakor ne velja za vse vas, ki to prebirate, verjamem pa, da se je našel kdo, ki podobno zapravlja svoj dragocen čas za stvari kot so zaskrbljenost, podrobno analiziranje in obsedeno načrtovanje, namesto, da bi se osredotočil na delo, posvetil čas bližnjemu in užival v vsakodnevnih izzivih, ki mu jih ta trenutek ponuja življenje.

Naj ponovim; čas, ki ga zapravimo za nepotrebno in pretirano skrb, je čas, ki ga nismo živeli, so trenutki, ki smo jih za vedno zamudili.

Nastja

Motivacija

Danes bo sončno!

“Včerajšnja napoved je kazala, da bo sončno! A o soncu ni ne duha ne sluha!” godrnja možakar. “Spet bo dež!” se pritožuje soseda. “Sneži! Saj je vendar pomlad po koledarju!?!” se danes pritožuje velika večina ljudi.

Poletje je včasih prevroče in soparno. Jesen oblačna in deževna, zima pa velikokrat premrzla. Smo potem kdaj zadovoljni? In od kod izvira vso to nezadovoljstvo?

Opaziš koliko energije in časa posvečaš v življenju nad pritoževanjem o vremenu?

Narava je naša velika učiteljica. Izhajamo iz nje in preko nje pridobivamo izkušnje. Le znati jo moramo opazovati ter ji prisluhniti. Tiho in potrpežljivo nam šepeta na vsakem koraku.

Vso nezadovoljstvo izvira iz nas samih, ker imamo pričakovanja. Pričakovanja, da bo na božični večer vse belo. Pričakovanja, da bo zunaj na pomladne dni že vse cvetelo.

A mati narava skrbi za nas. Skozi vreme nas opozarja, da je edina stalnica v življenju sprememba, prav tako pa nam šepeta o ljubezni,
da jo sprejemamo brezpogojno v vseh letnih časih. Uči nas o bivanju v sožitju, prilagajanju. O tem, da ne dovolimo, da imajo zunanji dejavniki kot je vreme, vpliv na naše notranje počutje. Uči nas zavedanja samega sebe.

Dogajajo se spremembe v naravi, pa ne zato, da bi se pritoževali, ampak da bi si prisluhnili in opazili, da ni vse tako točno določeno in omejeno v življenju. Uči nas o minljivosti, da vse v življenju pride in gre. O tem, da se prepustimo, občutimo vsak trenutek in v njem uživamo.

Želim ti, da v tvoje življenje danes posije sonce. Sonce v tvojem srcu.

Motivacija

(Pre)misli!

Dokazano je, da vsak človek na dan povprečno “proizvede” od 65.000 do 70.000 misli. Do 95% je takih, ki se ponavljajo. To so misli, ki jih vrtimo v svojih glavah, tiste, ki so postale vzorec našega mišljenja. In ti vzorci postanejo temelj naših izkušenj, ki nam jih daje življenje.

Že slišano! Seveda, včerajšnja informacija posredovana na malo drugačen način, nam bo jutri predstavljala neko novo idejo, za katero bomo trdili, da je še nikdar nismo slišali. 70.000 misli na dan, pomeni 49.0000 na teden in 25.480.000 na leto. Kakšne številke!? Več kot 25 milijonov misli na leto …in večina se jih ponavlja. Nemogoče!

Če samo pomislim, no pa smo spet tam, koliko misli se pretaka skozi moje možgane, utrudim se, začne me bolet glava. Kot bi se vrtela v krogu. Mogoče bi šla na sprehod in jih nekaj pustila v gozdu.

Mogoče bi morala prebrati kakšno novo knjigo in posvojiti kakšno novo misel. Kako naj izstopim iz tega kroga?

Jutri je nov dan. Jutri lahko začnem zavestno misliti nove misli. Zakaj jutri …zdaj je pravi trenutek, da začnem misliti pozitivne misli…

… kako, na kakšen način pomnožiti misli o skladnosti, veselju, zadovoljstvu in sreči v mojem življenju. Zavedam se, da to nikakor ne bo lahka naloga.
… pozitivne misli zahtevajo več mojega časa in energije, saj se moram osredotočiti na sveže, zanimive ideje in hitro ukrepanje. To bo prineslo v moje življenje novo energijo, spodbudo in raznolikost. Misli izbiram glede na to, kar me zanima, kar v meni prebuja pozitivne občutke.

Ponosna sem nase, saj sem zmogla nekaj novega, nekaj kar me navdaja z navdušenjem. Nič več ne čakam na druge, da mi bodo polepšali dan, me nasmejali in osrečili. Danes je moj dan. In jutri bo moj dan! Začela ga bom z novimi svežimi 70.000 mislimi, ki jih bom skrbno izbrala. Si lahko predstavljaš, kaj vse lahko dosežeš s 70.000 dobrimi, pozitivnimi mislimi? Jaz si še ne, ampak usmerjam svoje misli na to… :)

Nastja

Motivacija

V iskanju sreče

Ljudje srečo vedno iščemo v okolici. Kdo nam bo danes prinesel kanček sreče? Kaj se nam bo zgodilo, da bomo srečni? Kdo nas bo osrečeval celo življenje? In še mnogo podobnih vprašanj.

Mogoče je za nekatere to težka resnica, kar bom povedala v naslednjem stavku: Le sami sebe lahko resnično osrečimo. Naša sreča ni in nikoli ne bo odvisna od naše okolice in ljudi. Dolgotrajna, čista in resnična sreča se nahaja znotraj nas samih. Le odločiti se moramo in jo najti. Ljudje, dogodki, situacije, presenečenja in podobno, nam prinesejo navidezno, kratkotrajno srečo. Verjamem pa, da si vsi želimo biti srečni celo življenje. Ne pozitivno vznemirjeni, vzhičeni, navdušeni … Temveč preprosto v najglobjem pomenu besede biti SREČEN.

Torej, potrebno je odpustiti vsem osebam iz preteklosti. Začnimo v otroštvu in pri starših ter tako nadaljujmo do sedanjega trenutka. Občutite besedo odpuščam ti s srcem in dušo. Zelo pomembno je odpustiti sebi. Odpustite si vsa slaba dejanja, vse slabe misli in vse izrečene besede. Občutite kako lažji in svobodnejši postajate že samo ob misli o odpuščanju? Proces odpuščanja lahko traja dalj časa, a čas, ki ga boste uporabili zanj je neprecenljiv.

Ponovno se zazrite vase, v vsak del vaše biti. Spoznajte se. Vprašajte se kaj si resnično želite in kaj radi delate ter v tem resnično uživajte. Bodite v tem trenutku na tem mestu in v tem času. Ne razmišljajte o drugih stvareh, ko delate eno. Center fokusiranja naj bo na sedanjem trenutku. Kar delate, delajte z ljubeznijo do sebe in drugih.

Občutite kako voda teče po vašem grlu in kako dobrega okusa je medtem ko pijete. Občutite kako vas sončni žarki toplo objemajo. Naučite se živeti v sedanjosti. Kolikokrat se zalotite, da delate eno razmišljate pa drugo? Verjamem, da mi na to vprašanje ni potrebno odgovoriti. Vzemite si dan zase, odpravite se na daljši sprehod, sprostite se v topli kopeli, zapojte si svojo najljubšo pesem, zazrite se v ogledalo in si podarite iskren nasmeh. Začutite toplino, ki obliva vaše srce.

Soočite se s svojimi strahovi in naredite nekaj, kar ste si dolgo želeli ampak niste upali. Življenje se prične v vas samih. Posledično se bo spremenila tudi vaša okolica in prejemali boste edinstvene priložnosti. Čas je, da se bolje spoznate. Zdaj pa na delo!

Lea Rogelj

Osebnostna rast

Ustvarjena, da osupne

Bog je ustvarjal že šesti dan, brez predaha. Ustvarjal je žensko. Pa se pojavi angel in ga vpraša: “Zakaj se z njo ukvarjaš že toliko časa?” Bog mu odgovori: “Si mogoče pogledal tehnični list? Kar bom ustvaril bo mojstrovina. Mora biti iz pralnega materiala, vendar ne iz plastike. Imeti mora več kot dvesto premičnih delov in vsi morajo biti nadomestljivi. Delovati mora na napitke brez sladkorja, s čim manj kofeina in malo kalorične ostanke. Njeno naročje mora biti široko za vsaj šest otrok naenkrat, poljub mora pozdraviti potolčeno koleno in ranjeno srce…in vse mora opraviti z dvema rokama.”

Angel je buljil v Boga. Bil je brez besed. “Dve roki?! Nemogoče! In to bo osnovni model? Povem ti, preveč delaš. Oddahni si malo in z delom raje nadaljuj jutri.” “Ne pride v poštev”, je nadaljeval Bog. “Saj sem že skoraj končal. In postaja mi zelo všeč. Ima funkcijo samozdravljenja in lahko dela tudi do osemnajst ur na dan.” Angel se je na hitro dotaknil modela. “Se ti ne zdi, da je na dotik preveč mehka?”, je vprašal Boga. “Ja, ko se je dotakneš je mehka”, se je strinjal Bog. “Vendar pa je hkrati tudi trpežna. Ne moreš si predstavljati kaj vse zmore”.

“Pa bo zmožna tudi misliti?”, je vprašal angel. Bog mu je odgovoril: “Ne samo, da bo zmožna misliti, lahko se bo tudi pogajala in pregovarjala.” Ko sta gledala v stvaritev, je angel nekaj opazil. Narahlo se je dotaknil njenega lica in rekel:”Ups …Bog, kaže da tukaj nekaj pušča. Sem ti rekel, da je material premehak in da hočeš preveč?”

“Angel, to ni napaka. Saj ne pušča. To je solza!”, ga je popravil Bog. “In čemu ji bo solza?«, ga je vprašal angel. “Na ta način bo izražala srečo, žalost in bolečino, ljubezen, razočaranje, osamljenost in ponos”, mu je odgovoril Bog. Angel je bil ves iz sebe. “Bog, ti si genij!”, je osupel zaklical. “Mislil si popolnoma na vse. Tale tvoja stvaritev je čudovita!”

In res je! Ženske smo čudovite! Vseh oblik, velikosti, barv, pa vendarle smo si med seboj tako zelo podobne. Prenesemo veliko bolečine, spopadamo se s problemi in v srcu nosimo veselje, ljubezen in srečo. Smejimo se, ko želimo kričati. Pojemo, ko želimo jokati. Jokamo, ko smo srečne in se smejimo, ko smo živčne.

Kot levinje se borimo za vse v kar verjamemo. Ne prenesemo nepravičnosti. Če vemo, da obstaja boljša razlaga, odgovor “NE” za nas ni sprejemljiv. Vse žrtvujemo za družino. S prestrašenim prijateljem gremo k zdravniku in ga vso pot tolažimo. Brezpogojno ljubimo. Jokamo, ko otroci ploskajo in navijajo za svoje prijatelje. Imamo moč, ki osupne moškega. Tudi Bog je to vedel, zato je najprej ustvaril Adama, saj se je bal, da mu bo Eva ukazovala, kakšnega moškega naj naredi.

Nastja

Motivacija

Nakupovalni seznam

Kdorkoli je rekel, da denar ne more kupiti sreče, preprosto ni imel pojma, kam se odpraviti po nakupih. (B. Derek)

Rad nakupuješ?

Ko se sprehodiš po velikem nakupovalnem centru lahko vidiš ljudi, ki v nakupovanju neznansko uživajo. Nekateri v tem celo tekmujejo; več, ceneje, boljše. Meni nakupovanje predstavlja tedensko nočno moro, poznam pa tudi nekaj posameznikov, ki to opravilo preprosto sovražijo.

Ko sem ta teden sestavljala nakupovalni seznam, brskala po omarah in hladilniku, je moje misli zmotilo nekaj nepričakovanega. Nenadoma sem se zavedla, da se moram takoj odpraviti po nakupih, saj nujno potrebujem škatlo potrpežljivosti. Ali pa morda celo dve! Ne bi bilo slabo, če bi našla še zabojček strpnosti. Slišala sem, da se nekateri z njo ovijejo v hladnih večerih. Dobra ideja! Pred kratkim si je moja prijateljica namesto ličila na obraz nanesla prijaznost. Videti je bila božansko!

Ko mi zmanjka potrpežljivosti in strpnosti, opazim, da je nivo moje prijaznosti nizek. Moram jo najti, nujno jo potrebujem. Pravijo, da se dobi v različnih nežnih, pastelnih odtenkih. Ti so mi najljubši! In ko sem že zunaj, ko sem že tu sredi nakupovanja, lahko zamenjam tisto škatlo samovšečnosti, ki sem jo kupila na zadnji razprodaji. Zamenjala jo bom za veliko vrečko ponižnosti, za katero pravijo, da jo je lažje nositi in je prijazna do ljudi in okolja. Vsekakor bom poskusila!

Spotoma bom zavila še v popravljalnico in prosila, naj mi ponovno nastavijo smisel za humor. Na nekaterih mestih se ga je lotila rja in želim si, da bi spet deloval brezhibno. Pokukala bom še v trgovinico na vogalu in preverila, ali imajo še dobroto, ki so jo pred časom prodajali po zelo ugodni ceni. Sodelavki zelo pristaja in prepričana sem, da bo tudi na meni videti lepo.

Utrujena vendar zadovoljna si privoščim omamno dišečo kavo. In rogljiček. To je nagrada, saj je bilo moje nakupovanje več kot uspešno. Sedim in opazujem mimoidoče. Kaj kupujejo? Kaj je napisano na njihovem nakupovalnem seznamu? Pa na tvojem?

Nastja

Page 2 of 3123

ACCESS BARS z Ano Omanovič »
16. marec 2024
SOP z Ano Omanovič »
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com in rezervirajte svoj termin
Osebne seanse z Ano Omanovič »
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na ana@hisaradosti.com in rezervirajte svoj termin
Osebno srečanje s Harisom »
Kaj vse si še lahko, kar si nisi mogel niti predstavljati?