Kaj toliko žensk ustavlja, da ne živijo svojih sanj? Da niso same ustvarjalke svojega življenja? Da pristajajo na manj kot zmorejo? In kaj je možno narediti, da bi živele na polno?
Skozi stoletja so različne religije in posledično družbe izvajale nadzor nad človeško seksualnostjo, da bi dobile oblast nad umom in duhom svojih pripadnikov. Ženski spol so proglasile za izrazito telesnega, pretirano čustvenega, neracionalnega, za vrsto, ki predstavlja grožnjo duhovnemu napredku moškega. Ženska zaradi svoje povezanosti s prvinskim, zemeljskim, naj ne bi bila sposobna spoznati boga, naj ne bi imela duhovnega potenciala. Sposobna je zgolj delati, rojevati in, če ravno tako nanese, še nuditi užitek. Konec koncev je zaradi svojega pokvarjenega karakterja kriva za izgon človeštva iz raja. Še sredi prejšnjega stoletja sta bila starša razočarana, če se je rodila deklica. Še danes rojevajo ženske tako dolgo otroke, dokler se paru ne rodi fant.
Takšna prepričanja zaklenejo življenjsko energijo, uklonijo duha, ukrotijo divjo žensko v večini pripadnic tega spola.
S Carlom Gustavom Jungom je nastal izraz kolektivno nezavedno. To je polje predstav, misli, znanja, simbolov, skratka pomenov, ki ljudi povezuje kot pripadnike neke kulture, celo kot pripadnike človeštva. In v tem kolektivnem nezavednem so iz zadnjih tisočletij premnogi zapisi o tem, kako malo je ženska vredna tako družini kot družbi. S tem občutkom se že rodijo, potem pa je dovolj že najnežnejša izkušnja nevrednosti v realnem življenju, in težave so tu. Ženske se vedno globoko v sebi čutijo, da niso dovolj dobre, dovolj lepe, dovolj pametne. In zato tudi nimajo pravice uživati, biti srečne.
Ključ do zadovoljnega, polnega življenja je lep odnos do sebe. Raziskave kažejo, da so ženske, ki se v svojem telesu počutijo udobno, lepo in privlačno, bolj zadovoljne, ljubeče in sprejemajoče. Njihova čustva so bolj uravnotežena, misli bolj jasne.
Možno je, da se ženske zavedajo, koliko lahko prispevajo, kako zelo lahko osrečijo svoje partnerje in družine, če so srečne. Možno je poznati tu in tam 
kakšno srečno žensko in imeti potrditev, da se da. Možno je biti res v stiku s svojimi občutki, znati reči, NE, tega nočem in DA, prosim, tega si želim. Možno se je postaviti za tisto, v kar verjamejo, kar cenijo, v to vložiti svojo energijo, zbrati somišljenike in spreminjati skupnost. Od znotraj in od zunaj. Možno je prebuditi svojo pravo naravo, uživati v vsakem vdihu in izdihu, v svojem telesu, v svojem partnerju, v delu, v druženju. In to tako zelo, da prostega časa sploh ne potrebuješ, saj si prosta.
Potrebno je očistiti lastno doživljanje sebe navlake, ki se je nabrala skozi leta življenja in skozi stoletja trpljenja. Tisti, ki nostite očala, vedo, kako drugače je gledati svet potem, ko stekla očistijo s pravo krpico. Tako čiščenje je potrebno narediti na steklih, skozi katera gledaš nase in na svet. S pomočjo dobre knjige, dobrega predavanja, dobre delavnice, dobrega mentoriranja. Privošči si jih.
Ana Miletić
Na dogodku Seksualnost – delavnica za ženske , se boste 24. in 25. novembra v Ljubljani, spoznale s svojo seksualnostjo, svojimi čustvi in sprejemanjem sebe.
