Pomladno popoldne je nekaj mamic zvabilo v bližjo kavarno, kjer so se pogovarjale o svojih otrocih. Kaj vse dobrega jim želijo v njihovem odraslem življenju.
Prva mama je rekla: “Svojemu otroku želim dati veliko denarja, da si bo lahko privoščil stvari, ki si jih sama nisem mogla. In seveda finančno neodvisnost.”
Druga mama je rekla: “Svojemu otroku želim podati veliko znanja, saj mu bo le zanje pomagalo v življenju. Učenje je rast in znanje se ključ do uspeha.”
Tretja mama je rekla: “Svojemu otroku bi želela dati najprijaznejše prijatelje tega sveta, s katerimi bi se družil do konca življenja. Nikdar mu ne bi bilo dolgčas.”
Četrta mama je rekla: “Svojemu otroku bi rada dala moč, da bi premagoval vsakdanje težave.”
Peta mama je rekla: “Svojemu otroku želim dati sočutje in prijaznost do sebe in ostalih ljudi, ki jih bo srečeval v svojem življenju, saj sočutje in prijaznost povezujeta ljudi med sabo.”
Šesta mama je rekla: “Želim, da bi moj otrok brez težav jadral skozi življenje in ob pravem času svojo barko zasidral v mirnih vodah duhovnosti.”
Sedma mama je rekla: “Svojemu otroku želim dati hvaležnost do vsega, kar je v vesolju ustvarjeno in mu je na razpolago dan za dnem, kajti hvaležnost je vibracija vseh dobrih stvari v življenju.”
Osma mama je rekla: “Svojemu otroku želim dati zdravje, da bo lahko z vsemi svojimi čuti zaznaval svet okrog sebe.”
Deveta mama je rekla: “Svojemu otroku želim dati ljubezen. Ljubezen je vse. Je odgovor na vsa vprašanja.”
Deseta mama je rekla: “Svojemu otroku želim dati vesele misli, ki ga bodo vodile do finančne neodvisnosti, znanja, pravih prijateljev, moči, sočutnosti in prijaznosti. Vesele in pozitivne misli ga bodo pripeljale do sprejemanja drugačnosti, hvaležnosti, zdravja in ljubezni. Veselje je namreč blaženo stanje in vesele misli so pot do veselja.”
Nastja
