Kdo si? Si sploh resničen? To vprašanje se mi je zadnjič pojavilo na neki spletni strani, ko sem že ničkolikokrat pozabila geslo za dostop. Dalo mi je misliti. Pa sploh vem kdo za vraga sem?
Naslednjič, ko greš mimo ogledala se ustavi za trenutek in poglej osebo, ki strmi vate. Si to ti ali je to le tvoja podoba? To je podoba, ki jo daješ zunanjemu svetu. Pa se zunanjost sklada z notranjostjo?
Dolgo časa nazaj je živel mož, ki je rad igral norčka. Tu in tam si je z največjim veseljem privoščil marsikoga. Nosil je masko, ki je od ljudi zvabila od smeha do joka in raznoraznih grimas. Všeč mu je bilo kar je počel; strašil ljudi in se norčeval iz njihovih podob in občutkov. Oboževal je občutek, ko mu je adrenalin gnal kri po žilah. Rad je imel hojo po robu, saj nikdar ni vedel, kdaj bo padel. Na začetku je masko nosil samo nekaj dni na teden, kasneje si jo je nadel vsak dan. Nositi jo je začel celo med spanjem. Z masko na obrazu je bil nedotakljiv, popoln, skoraj veličasten. Leta so minevala in kar naenkrat je spoznal, da nekaj manjka, da to ni več on. Izgubil je stik s sabo. Nekega dne se je med svojo predstavo zaletel v mladenko in zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Toda, ko je hotel z mladenko na večerjo, se ga je ta tako prestrašila, da je zbežala stran. Mož z masko jo je jokajoč prepričeval, da to pravzaprav ni on. Skušal je sneti masko z obraza, pa je ni mogel. Maska se mu je po vseh teh letih prirastla na kožo in postala njegov obraz. Trudil se je in svojo zgodbo razlagal ljudem, pa ni nikogar zanimala. Vsi so nosili maske. Vsi so živeli v zavetju svojih mask in se pretvarjali.
Kdo si? Tudi ti nosiš masko? Včasih si nadenemo masko v upanju, da se bomo tako lažje skrili pred zunanjim svetom, pred ljudmi, ki nas morda ne bi imeli radi, če bi vedeli, da nismo popolni. To početje zna biti zelo naporno. Kdaj si se nazadnje ozrl vase tako poglobljeno, da sta se tvoja zunanjost in notranjost zlila v eno?
Marsikdo med nami si ne zna odgovoriti na vprašanje “kdo si”, ker tega pravzaprav ne ve. Resnični jaz je pogosto potisnjen nekam v globino našega bitja, da lahko tisto bitje z masko opravlja svoje delo, nastopa in ugaja zunanjemu svetu.
Mogoče je čas, da odvržeš svojo masko in
- se nehaš pretvarjati, da si srečen, kadar v resnici nisi
- če si v razmerju, ki te spravlja v obup poiščeš pomoč ali ga zapustiš
- če sovražiš svojo službo najdeš novo ali se izobraziš za poklic, ki te veseli
- če imaš v službi preveč zadolžitev prosiš za pomoč
- se naučiš reči ne
- prenehaš biti gospa oziroma gospod »prijetnež«
- prenehaš z reševanjem drugih in najprej rešiš sebe
- tvegaš in pokažeš svoj pravi obraz… naj ga vidijo prav vsi
- stojiš na glavi in meditiraš
- če vse zgoraj našteto ne uspe, lahko še vedno poiščeš strokovno pomoč
Povej, kakšno je življenje brez maske? Se prepoznaš v ogledalu? Za vraga, pa saj to si resnično ti!
Nastja
