izberi zase

Barbara Završnik: “Hvala Hiša radosti za drugačno življenje!”

Barbara Završnik: “Hvala Hiša radosti za drugačno življenje!”

Po znanstvenih meritvah naj bi vsak dan v človeški glavi na dan povprečno švigalo 65.000-70.000 misli in velika večina se jih ponavlja. Kakšna potrata časa, se ti ne zdi? A res rabimo toliko misli? Je življenje res tako zapleteno, da ga moramo vsak dan znova osmišljati? To sem se potihoma spraševala in bolj ali manj uspešno iskala rdeči gumb STOP, ki bi prekinil to nepotrebno zmešnjavo v glavi. Saj poznamo tisti občutek, ko bi rad zaspal, pa zaradi neubogljivih misli ne moreš. In potem te spremljajo še čez dan, nikoli ni miru. Najraje bi pretrgal vse kable, če bi le vedel, kje so… Je možno, da smo ujetniki lastnih misli? Je svoboda le iluzija? Pot iskanja odgovorov na takšna in drugačna življenjska vprašanja me je letos spomladi pripeljala do prav posebne Hiše. Navzven kot vse ostale, odznotraj pa kot nobena druga. Kdo bi si mislil, da bom tam namesto pravih odgovorov našla še nekaj boljšega – prava vprašanja!

Če vas zanima, kakšna so ta vprašanja, boste morali ugotoviti sami, saj nekatera so splošno uporabna, številna pa so narejena po meri – ustvarjena posebej zate, za posamezen trenutek, za posamezen problem. Nesmiselen problem, ki se lahko presenetljivo hitro razblini, ko razširiš zavedanje. Podobno kot če nosiš premajhne hlače – neudobno ti je, dokler ne oblečeš večjih. Še prej pa se moraš seveda odpraviti v trgovino in izbrati nove hlače. :)

Beseda IZBIRA pogosto odzvanja v Hiši radosti. Tudi ko ni izrečena, jo šepetajo mize, zidovi, okna, bližnja drevesa… Kot da bi cel prostor namesto iz trdih opek bil sestavljen iz neskončnih izbir, posutih s čarobnim prahom, ki še spodbuja rast. Zelo prijeten in mogočen prostor.

Delavnice v Hiši Radosti so mi razkrile moč zavestnega izbiranja in od takrat je vse drugače. Jaz sem drugačna. Sprejela sem odgovornost za svoje življenje, za vse, kar se mi dogaja, odslovila vse namišljene krivce in številne izgovore… In ko se ozrem nazaj, se mi zdi, kot da bi se prebudila iz dremeža, zajela zrak s polnimi pljuči in začela znova. Kamorkoli grem, odslej s seboj nosim uporabna orodja, ki mi pomagajo živeti bolj lahkotno, radostno in odkrivati svoje potenciale.

Vedno sem stremela k ravnotežju v življenju. Hiša Radosti mi ga je pomagala vzpostaviti, ampak ne na način, ki sem si ga predstavljala (to je Hiša polna presenečenj, zato predstave in pričakovanja odpadajo še hitreje kot jesensko listje). Prej sem mislila, da moram za vsako slabo narediti dovolj dobrega, da tehtnico uravnovesim. Vse sem ločevala na dva pola, na prav in narobe. Presenetila me je lahkotnost ob spoznanju, ki se z v vsakim obiskom v Hiši še bolj kristalizira, da je vsakršno predalčkanje odveč. Ko postopoma brišeš nabrana prepričanja, zaobljube, sodbe, potem ni več uteži, ne na levi ne na desni strani, ki bi zamajale ravnovesje.

Vse te spremembe se verjetno lažje dogajajo, ko v prvem koraku počistiš glavo. Če bi znanstveniki merili število misli tistih, ki smo že kdaj prejeli Barse, bi verjetno rezultat odstopal od povprečja. Ugotovila sem, da za meditacijo ne rabiš nujno biti v tihem prostoru, posebnem položaju… Barsovci (mogoče Marsovci tudi) to lahko počnemo med hojo, med stanjem v vrsti, med pomivanjem posode… Vsakič, ko ne misliš, ampak samo si. Si zavest. Tudi kvaliteta misli je drugačna. Moj notranji dialog še nikoli ni bil tako prijazen, zabaven in konstruktiven. Sama sebi sem najboljša prijateljica. Ko utihnejo tuji glasovi, ki so mi leta in leta govorili, kako je treba živeti, o čem razmišljati, kaj se od mene pričakuje itd., slišim znan glas, kako mi reče: TI SI ŽIVLJENJE. Ne rabiš biti nič določenega. In potem sledi vprašanje: Kako lahko najbolj živim sebe?

Hiša Radosti, hvala za vse.
Hvala za nazaj in hvala za vnaprej.
Z energijo nedvomno spreminjaš svet …

Zelo priporočam vsakomur.

Barbara Završnik

Preberite še