izkušnje udeležencev

Kristina je spoznala Access Bars!

Kristina je spoznala Access Bars!

Za Access Bars tretmaje sem se odločila zaradi zanimanja in izkušnje nečesa novega. Moram priznati, da mi že dlje časa ni nič tako vzbudilo radovednosti, kot mi jo je Access Consciousness. Med tretmaji sem občutila celotno telo – od rahlih mravljincev na različnih delih telesa pa vse do močnega vibriranja celega telesa. Vsekakor pa sproščenost, lahkotnost telesa in umirjenost uma po vsakem tretmaju. Sledilo je tudi rahlo čiščenje grla, reakcije pa so bile opazne tudi pri najbližjih – tako fizično (vročina) kot v odnosih. Zanimivo! …

Tamara: “Kot v filmu Matrica, ko je Neo vzel tabletko in se je resničnost spremenila.”

Tamara: “Kot v filmu Matrica, ko je Neo vzel tabletko in se je resničnost spremenila.”

Nikoli ne bom pozabila prvega dneva, ko sem lani novembra prvič prišla v Hišo radosti, Sedaj vem, da to ni bilo naključje.

Prve spremembe so se začele dogajati že naslednji dan in z vsako delavnico se je moje življenje spreminjalo na bolje, vedno bolj in bolj sem se spreminjala tudi sama. Razne “življenjske” situacije in “človeške neumnosti”, ki so me včasih vrgle iz tira in me zamorile do konca, sem nekako laže izpeljala. Občasno sem začutila čisto radost, lahkotnost,hvaležnost in sem se res iz ganjenosti jokala. Nepopisno čudovit občutek!!! Ker sem to sama izkusila in videla, da je to res mogoče, sem hotela še! …

Kaja: “Odprla se mi je nova dimenzija v življenju.”

Kaja: “Odprla se mi je nova dimenzija v življenju.”

Hiša radosti in predvsem Haris sta mi odprla novo dimenzijo v življenju. Prečistila sem vse odnose, zamere in slabo voljo. Moje življenje preprosto teče. Odločitve v življenju sprejemam na podlagi lahkosti in teže in vse je kar naenkrat postalo enostavno. Zavedam se, da sem zgolj jaz odgovorna za situacije, v katerih se znajdem, saj si vse kreiram sama. Kar se mi zdi bistveno spoznanje je to, da ni nič dobro in nič slabo, ampak samo je. Od tebe je odvisno kako boš situacijo, v kateri si, dojel. Zavedam se tudi, da je življenje mogoče spremeniti in da lahko spremeniš samega sebe, samo odločiti se moraš. Haris še enkrat hvala!

Kaja

Barbara B. po enem letu Hiše radosti: “I believe I can fly…”

Barbara B. po enem letu Hiše radosti: “I believe I can fly…”

Čutim potrebo, da napišem nekaj po nori delavnici v nedeljo, ki je za mano,…vauu…moram se ti zahvaliti za to izkušnjo, ki sem jo doživela, ki pa je sadež celoletnega “dela” na sebi.

Vse to se ne bi zgodilo, če se ne bi leto in pol nazaj odločila, da namesto, da se smilim sami sebi iz situacije potegnem nekaj več in se na očitke, da ne znam uživati, da ne izražam čustev in podobno odločila, da to staro prtljago odložim. Sprva sem poskusila na terapiji, vendar, ker nisem najboljša pri izražanju, sem opustila, in po brskanju na netu naletela na Hišo radosti. Pritegnili so me opisi in odzivi udeležencev in si rekla, to je zame in se odločila za delavnico Mojster sebe.

Barbara Završnik: “Hvala Hiša radosti za drugačno življenje!”

Barbara Završnik: “Hvala Hiša radosti za drugačno življenje!”

Po znanstvenih meritvah naj bi vsak dan v človeški glavi na dan povprečno švigalo 65.000-70.000 misli in velika večina se jih ponavlja. Kakšna potrata časa, se ti ne zdi? A res rabimo toliko misli? Je življenje res tako zapleteno, da ga moramo vsak dan znova osmišljati? To sem se potihoma spraševala in bolj ali manj uspešno iskala rdeči gumb STOP, ki bi prekinil to nepotrebno zmešnjavo v glavi. Saj poznamo tisti občutek, ko bi rad zaspal, pa zaradi neubogljivih misli ne moreš. In potem te spremljajo še čez dan, nikoli ni miru. Najraje bi pretrgal vse kable, če bi le vedel, kje so… Je možno, da smo ujetniki lastnih misli? Je svoboda le iluzija? Pot iskanja odgovorov na takšna in drugačna življenjska vprašanja me je letos spomladi pripeljala do prav posebne Hiše. Navzven kot vse ostale, odznotraj pa kot nobena druga. Kdo bi si mislil, da bom tam namesto pravih odgovorov našla še nekaj boljšega – prava vprašanja!

Tina Zorko: “Življenje je lahko lahkotno.”

Tina Zorko: “Življenje je lahko lahkotno.”

V Hiši radosti odpadejo vse maske, vsa pričakovanja o svetu. Dojameš, da je vsak dan lahko boljše. V nas se skrivajo vse molekule kreacije. Ko spustiš določene omejitve v glavi in korakaš naprej v Pogumu koraka in ozavestiš, da je vse mogoče. Rastejo občutki znotraj tebe in le ti štejejo ob izbiranju. Raziskuješ na poti življenja v sožitju z dinamiko, ki je rast življenja.

Nadja Ogrinc: “Kaj če so pravljice bliže resnici od realnosti, ki jo poznamo?”

Nadja Ogrinc: “Kaj če so pravljice bliže resnici od realnosti, ki jo poznamo?”

Če ob rojstvu dobiš darilo življenja, to še ne pomeni, da moraš zlesti v ta lepo zavit paketek in tam za vedno ostati. Če pa se vam že uspe povsem stlačiti vanj, pa vsaj poskrbite, da s seboj vzamete SEBE, da ne boste tako kot jaz, 18 let tavali po temni škatli in naredili vse, da bi se našli, čeprav niti ne veste, koga v resnici iščete. Raje se že prej razglejte naokoli, morda je kje kakšna Hiša radosti. Pravim vam, pojdite tja, pa si boste morda lahko že takoj skreirali nepredstavljivo boljše darilo, ki ga boste zares lahko poimenovali Življenja -z veliko začetnico -, saj bo ustvarjeno čisto po vaši meri.

Kaj če je zame 18 < 1 in je čas samo iluzija?

Boris Gorenc: “Življenje je bolj polno in zanimivo.”

Boris Gorenc: “Življenje je bolj polno in zanimivo.”

Haris, po dobrem letu sem hvaležen, da sem tistega lepa dne poklical in prišel na eno od tvojih delavnic. Po delavnici sva se dogovorila še za osebno seanso. Postal si del mojega življenja.

Življenje je bolj polno in zanimivo. Skupaj s tabo naprej po poti osebne rasti.

Hvala ti.

Boris Gorenc, športni agent in nekdanji košarkar

Natja Klemenčič: “Nehala sem se skrivati in počutim se kot otrok, ki ves čas nekaj raziskuje in spoznava.”

Natja Klemenčič: “Nehala sem se skrivati in počutim se kot otrok, ki ves čas nekaj raziskuje in spoznava.”

Nekaj mesecev nazaj sem prvič slišala za Hišo radosti. Zgodilo se je čisto po “naključju”, ko sem na profilu prijateljice videla slike, ki jih je objavila. Bilo je nekaj v zvezi z Access Consciousness. Dolgo se že nisva slišali, ampak s tem je dobila mojo radovednost in razložila mi je par stvari o MTVSS in Faceliftu. Nato sem začela raziskovati in se odločila pisati Harisu. Prvi mesec se nama ni uspelo srečati, zato sem se odločila, da se kar prijavim na Access bars in MTVSS.

Aleksandra Nkumah: “Naj bi bil telesni proces, pa se mi zdi, da je odklenil nekaj izventelesnega.”

Aleksandra Nkumah: “Naj bi bil telesni proces, pa se mi zdi, da je odklenil nekaj izventelesnega.”

Haris, ti si prav ena poosebljena hvaležnost in veselje! Hvala za to izkušnjo!

Je pa res, da je take občutke kar malo težko ubesedit. Je kot spomin na topel dom.
Brez sodb, omejitev. Spomin, ki je bil že dolgo tega nekam zakopan in je le čakal na pravi čas za rast.
Ko nekaj veš in se naenkrat zaveš, da se res bojiš svoje veličine. In to je velika teža. Dobim prispodobo kot, da sem ujeta v jekleni kletki krivde, sramu in sodb.
In ker sem toliko časa to ustvarjala s takim naporom, del mene se kar noče zaupati, da je izhod res lahko tako lahkoten in enostaven. Da ni potrebno imeti težke strukture, natančnega načrta, da si lahko kar si. In da s tem, ko ziviš sebe na svoj način sploh ni nič narobe.

Stane Perkič po delavnici MTVSS

Stane Perkič po delavnici MTVSS

Že med delavnico MTVSS in zdaj po njej, zaznavam, da sem bolj lažji, svobodnejši, divji oziroma pogumen. Opažam, da je moje telo postalo bolj tekoče, gibčno, gibi so bolj čutni, odločni. Bolj sem usklajen s svojim telesom, spontano se ga več dotikam, negujem in delujem skupaj z njim, postajam eno z njim, v njem več doživljam, več se dogaja. Več se gibljem, bolj svobodno tekam naokoli, telo je postalo bolj lahkotno, živalsko, pretočno in gibčno. Zdaj bolj delujem v sožitju z njim, kot da bi se s pomočjo delavnice usedel v njega in se končno v njem počutim domače, udobno in polno.

Prihajajoče delavnice