Nekoč se je otrok pripravljal na rojstvo. Pa je nekega dne vprašal Boga: “Pravijo, da me boš kmalu poslal dol na Zemljo. Ampak kako bom živel tam tako majhen in nebogljen?” Bog mu je odgovoril: “Med vsemi angeli sem posebej zate izbral enega, ki te bo na Zemlji počakal in te tam varoval.” Otrok se zamisli in odgovori: “Povej mi prosim, zakaj. Tukaj v nebesih ne delam drugega kot pojem in se smejim. To me neskončno osrečuje.”
“Tvoj angel varuh bo na Zemlji pel samo za tebe. Samo zate bo vsak dan vesel in nasmejan. Obdal te bo s svojo ljubeznijo. Srečen boš.” Otrok pa še vedno ni bil prepričan, da si želi na Zemljo in reče: “Ampak kako bom razumel ljudi, ko me bodo spraševali in ogovarjali, če pa ne govorim njihovega jezika?” Bog mu odvrne: “Tvoj angel ti bo govoril najlepše in najprijetnejše besede kar si jih kdaj slišal. Z največjo potrpežljivostjo te bo dan za dnem učil besed, stavkov in razumevanja. Ne skrbi, otrok moj.”
“In kaj bom naredil takrat, ko si bom zaželel pogovora s tabo?”, je spraševal otrok. “Takrat bo angel varuh sklenil tvoje ročice in te naučil moliti,” mu je razložil Bog.
“Slišal sem tudi, da je na Zemlji veliko slabih ljudi,” je nadaljeval otrok. “Kdo me bo varoval pred njimi?” Bog ga pogleda in mu razloži: “Angel varuh te bo varoval. Povsod in vedno. Tudi za ceno svojega življenja.” Otroku se oči napolnijo s solzami in reče: “Tam bom žalosten, saj te ne bom več videl.”
Bog mu potrpežljivo razloži: “Tvoj angel ti bo vedno govoril o meni. Učil te bo hoditi po stezah, ki te bodo vselej pripeljale k meni, pa čeprav bom vedno ob tebi.”
Nebesa je preplavil popoln mir. Toda človeški glasovi so bili vse glasnejši. Otrok je s svojim nežnim glasom, polnim miline še zadnjič vprašal Boga: ” Bog, če te moram res sedaj zapustiti mi prosim povej, kako je ime mojemu angelu. Saj veš, za vsak slučaj.” Bog se nasmehne in reče: “Ime tvojega angela ni pomembno. Kličeš ga lahko mama.”
Nastja