vztrajnost
Včasih
Včasih pomeni biti jaz, biti zaslepljena od naslade in užitka, ujeta v mrežo sreče in pogreta z ljubeznijo.
Včasih pomeni biti jaz, biti polna spoštovanja in tišine in opita od lepote, ki je neskončna.
Včasih pomeni biti jaz, imeti oči polne solz hvaležnosti, saj se zavedam, da imam vse kar potrebujem. Hvaležna za vse, kar mi je bilo dano in hvaležna za vse, kar me še čaka.
Včasih pomeni biti jaz prekleto zapleteno stvar, saj moram pogruntati način, kako biti idealen jaz, v tem resničnem, včasih umazanem svetu.
Včasih je biti jaz precej boleče, ko vidim toliko ljubezni, toliko gorja in bolečine, ko pustim stvarem, da vstopijo in izstopijo iz mojega srca.
Včasih pomeni biti jaz, spustiti stvari in osebe, na katere sem navezana, da gredo po svoje in se včasih navezati na osebe in stvari, za katere bi raje videla, da gredo svojo pot.
Včasih pomeni biti jaz težko breme na mojih ramenih in sprašujem se ali je vredno moje ljubezni, mojih občutkov, mojega znanja.
Vendar pa je vedno…
Najbolje biti jaz. Ne glede na vse. Bolečina pride, ko se skušam skriti, ko si na vse pretege želim potrditve drugih, ko pustim, da me drugi spreminjajo v sebi všečno verzijo.
Moj jaz je obsojen biti sijoče veselje, čudovit in perfekten jaz.
In učim se…
Učim se živeti v tem telesu in ga sprejeti za svojega.
Učim se biti eno samo veselje, kljub vsem zadanim bolečinam.
Učim se narediti prostor vsem blagoslovom, ko se otrpla od strahu ne morem premakniti.
Učim se prositi za pomoč in jo sprejeti, ko mi je ponujena.
Učim se odločiti. Pogosto so prave odločitve tiste, ki pridejo same od sebe in ne tiste, za katere potrebujem toliko energije, da bi lahko zavrtela Zemljo. Včasih so najenostavnejše odločitve, prave odločitve.
Učim se, da padamo vsi in vsi se poberemo. Vsi potrebujemo ljubezen in spoštovanje in vse kar potrebujemo imamo pred nosom.
Nastja
Trpiš tudi ti?
Zbolela sem. Ugotovila sem, da me muči prav poseben sindrom. Sindrom bleščečih idej. Vem, da zaradi tega ne bom umrla, vendar pa je to vrtenje v krogu, ki me zaposli večino dneva, naporno. In nikamor me ne pripelje.
Kaj je sindrom bleščečih idej?
Definicija je preprosta. To je prav posebna privlačnost. Privlačijo me bleščavi projekti, svetlikajoče ideje ali zloščeni cilji. Nekaj tako preprostega kot odsev svetlikajoče vodne gladine, ki zlahka prevzame mojo pozornost. Ko pa sonce zaide in na vodni gladini ugasnejo tiste male lučke, tudi moja pozornost splahni. Zanimanja preprosto ni več.
Kako vem, da sem okužena?
Naj naštejem nekaj značilnosti:
- Veliko zanimivih idej, naslovi in osnutki vendar pa še nič napisanega
- Tek in priprava na mali maraton in vedno pride nekaj pomembnejšega kot je udeležba na tekmovanju
- Poslovne ideje na papirju ampak še nobena ni ugledala luč sveta
- Navdušenje nad raznimi delavnicami, za katere pa nikakor ne najdem časa. Kar naprej nekaj začenjam in ničesar ne končam. Vem, da nisem osamljen primer. Veliko nas trpi za tem novodobnim sindromom.
Kako sem se lotila zdravljenja?
Start. To mi gre od rok. Rada začenjam. Ne morem končati, če ne začnem. Ha! Torej sem začela.
Vztrajam. Vztrajati moram, da bom končno lahko dokončala nekaj pomembnega.
Odločam. To je najtežje. Odločnosti mi zares primanjkuje. Predolgo čakam na pravi trenutek. Upam na čudeže. Jih res ni? Prav, potem se odločim in grem naprej!
Obljubim. Odločim se kaj si želim in si obljubim, da bom to tudi speljala. Navadno sem dojemala odločitev in obljubo kot dve ločeni dejstvi, sedaj pa vem da je odločitev + obljuba=akcija.
Sprijaznim se in ne obupam. Te stvari so grozne. Kje so dnevi veselja in navdušenja nad začenjanjem novih, bleščečih projektov? Res se mi ne da več. Pretežko je. Pravzaprav je nemogoče. Vendar pa, če hočem ozdraviti, moram nadaljevati. Ti koraki do cilja morajo biti težki. Za ves trud me na koncu čaka nagrada.
Grem naprej. Vem, da je to zelo pomembno. Moram se premikati naprej. Čeprav počasi. Iščem prva vrata, grem skozi in naprej do naslednjih.
Cilj. Projekt, ideja, ki sem jo začela, je končana. Dokončana!
Nova, bleščeča ideja je rojena. Popadki so trajali celo večnost, vendar se je splačalo. Zapomniti si moram le naslednje korake; začetek-vztrajnost-odločnost-obljuba-težko je a ne obupam-grem naprej-cilj.
Nastja
3 življenjske resnice (tretji del)
3. Mala morska deklica ali vedno pojdi za sanjami
“Ah, ko bi le mogla zaplesati, udariti z nogo ob tla, se zavrteti,” je sanjarila in z očmi spremljala mali figurici, ki sta plesali v ritmu melodije, ki je prihajala iz glasbene skrinjice. To je bil eden izmed zakladov, ki jih je našla v ladijskih razbitinah. V domišljiji se je že videla, kako pleše v zvonastem krilu in lahnih čeveljcih. Fabij je razneženo pogledoval svojo prijateljico. Rad je imel Arielo in njene nore zamisli.” (odlomek iz knjige W. Disney, 2004, založba Egmont)
Čeprav nisem mnenja, da je treba za vsako ceno narediti prav vse, tudi spremeniti svoj videz, pa pri Arieli, mali morski deklici, občudujem njeno popolno predanost in odločenost, da dobi to kar hoče; podobo človeka in življenje na kopnem. Ves čas sanja o tem. Zbira stvari, ki jih najde na prepovedanem človeškem ozemlju, navkljub ukazom svojega očeta. Pripravljena je žrtvovati vse, samo da bi postala človek.
Cilj ima vedno pred sabo, ne zmeni se za prepreke, ukaze in želje. Želi si spremembe in naredila bo vse, da ji to tudi uspe. Ni je strah poraza.
Veliko nas je, ki se bojimo neuspeha, zavrnitve, obsojanja in neznanega. In vse to nas ustavlja na poti do tistega, česar si želimo. Ariela nas uči; če si nečesa zares močno želiš pojdi in se ne ustavljaj pred nobeno oviro, tvegaj vse, bori se za svoje sanje in nikoli ne odnehaj. Obkroži se z ljudmi, ki imajo podobne cilje. Vsak korak, ki ga narediš naprej, ne glede na področje tvojega življenja, je korak bližje k izpolnitvi tvojih sanj. Boš to pomlad posejal seme, ki bo jeseni že rodilo tvoje sanje?
Nastja
Življenje in partija šaha
Za šah sta značilni enotnost in harmonija med športno-tekmovalnimi in spoznavno-ustvarjalnimi cilji. Igra iskanja resnice in lepote. Ob spoštovanju te osnovne vrednote klasične šahovske kulture, je šah kraljevska igra in odlično vzgojno-oblikovalno sredstvo. Če povzamem našega velikega šahista Milana Vidmarja: “Šah imenujemo kraljevska igra, ne zato ker v njej nastopa kralj in ne zato, ker so jo igrali kralji, temveč zato, ker je s svojo poštenostjo, neizčrpno vsebino in lepoto stvaritev, igra nad igrami, v vzgojnem in kulturnem pomenu.”
Prepletanje strategije z izzivi in estetike ter športno tekmovalnostjo, uvršča šahovsko igro med najbolj učinkovita vzgojno-oblikovalna sredstva intelektualnega in osebnostnega razvoja.
Kaj imata partija šaha in življenje skupnega?
⇒ večplastnost… število potez je nedoločeno in rešitev ni vedno razkrita očem
⇒ potrpljenje… počasi in premišljeno, korak za korakom načrtuj naslednjo potezo
⇒ umik… če se umakneš s polja, ki ga je napadel nasprotnik, še ne pomeni, da si se predal
⇒ načrt… kombinacija določenih potez, ki ponuja prednost
⇒ pozitivnost… če si optimist se vedno najde prava rešitev za naslednjo potezo
⇒ priznanje… čestitaj nasprotniku za dobro potezo in se uči od njega
⇒ vljudnost… prenesi poraz z dvignjeno glavo, začni novo igro in se uči iz napak
⇒ zabava… uživaj v igri, ki je zanimiva, poživljajoča in polna izzivov
Šah je šport načrtovanja, preživetja in prilagajanja. Če želim zmagati, moram premisliti vsako potezo. In če se odločim prav, sem v prednosti. Kadar pa se zdi, da ni izhoda, da nasprotnik zmaguje, pogledam na nasprotnikovo potezo še iz druge perspektive, se za hip umaknem, premislim in taktično napadem. Naredila bom načrt za igro, ki mi bo omogočil konkretno prednost. Moje poteze bodo zvite a vljudne. Vedno bom na preži, pripravljena. Ne bom se predala. Izkušnje bodo postale naboji za naslednji napad. Poraza ni, je samo povratna informacija.
Nastja
Poraz in uspeh….z roko v roki
Z znanstvenega vidika je čebela predebela, da bi lahko letela. Ima prekratka krila in njen trup nima aerodinamične oblike. Ampak čebela leti! Zakaj? Ker ji nihče ni rekel, da ne more leteti.
Ko bom spremenila dojemanje poraza bom naredila prvi korak na poti do uspeha. Poraz je boleč in neprijeten, se strinjaš?
Ampak ne za uspešne ljudi. Najuspešnejši ljudje, ki delujejo na najrazličnejših področjih, ne dojemajo poraza kot bolečo, travmatično izkušnjo. O porazu razmišljajo na čisto drugačen način. Zavedajo se, da njihovo vrednost gradi močna samozavest. Poraza ne obravnavajo kot nekaj dokončnega ampak razvijejo prepričanje, ki jim dopušča , da negativni izid obrnejo v svojo korist.
Ker sem se odločila, da v svojem življenju uspem, bom upoštevala naslednje;
- Poraz v meni ponovno prebudi ponižnost, izostri mojo objektivnost in me naredi prožnejšo
- Poraz bom obravnavala resno, vendar pa do sebe ne bom preveč stroga
- Če s porazi pridobim več uspehov, potem je poraz zagotovo člen v procesu, katerega končni rezultat je uspeh
- Poraz je začasen, ko se prepustim novim priložnostim in preizkušam nove ideje
- Več se naučim iz poraza kot iz uspeha
- Kritika je informacija, ki mi pomaga popraviti smer in ostati na začrtani poti
- Vsakemu porazu sledi nagrada …nagrada v obliki uspeha
Moja samozavest ni odvisna od pohval ali kritike drugih…je del mene, ki ga skrbno negujem in nadgrajujem
- Neprijaznost drugih me opominja na dejstvo, da moram biti do sebe prijazna
- Za poraz je potrebno imeti pogum, saj je za uspeh potrebno včasih tudi tvegati
Poraz je del mojega in tvojega življenja. Ne dopustimo mu, da nam vzame sanje, prekriža načrte in prikuje k tlom. Veselimo se vsakega poraza, saj je to nova lekcija, ki nam jo ponuja življenje. Ko uspemo, bomo bogato nagrajeni.
Nastja
Moj cilj … moja sreča
Mogoče mi bo tokrat uspelo. Želim si, da mi uspe. Predolgo že živim v poglavju svojega življenja, ki mi ne ponuja tistega, kar si tako močno želim. Vse prevečkrat sem bila razočarana. Vse prevečkrat so bila moja čustva poteptana. Vem, da vsak novi začetek pomeni konec nekega drugega začetka.
Ker ne najdem razloga, zakaj bi nadaljevala, moram najti razlog za nov začetek. Prepričana sem, da obstaja razlika med tem ali se predaš ali pa najdeš moč za nov začetek, novo poglavje. Štiri besede me bodo vsak dan, dan za dnem vodile naprej proti novemu začetku, proti moji resnični sreči. Štiri besede: “Od tega trenutka naprej …”
Od tega trenutka naprej …
Bom pustila stvarem, ki jih ne morem nadzorovati, naj gredo svojo pot!
Večina stvari je v mojem življenju le zato, ker nenehno mislim nanje. Vem, da se bodo začele pozitivne spremembe dogajati, ko se bom čustveno oddaljila od vsega kar je negativno. Prenehala se bom oklepati tistega kar boli in dala prostor resnični ljubezni.
Bom v svoj objem sprejela resničnost! Življenje je enostavno!
Vse se dogaja zaradi mene. Ne dogaja se meni. Vse se je zgodilo pravi trenutek, ne prekmalu in ne prepozno. Vse kar sem izgubila je bilo povrnjeno z nečim novim. In za vsako novo stvar sem se morala odpovedati nečemu, kar tako ali tako ni več služilo svojemu namenu. Vem, da je odločitev samo moja; ali bom žalovala ali pa se bom veselila.

Bom spremenila smer razmišljanja!
Vsaka sprememba je kakor vdih – ni le del nekega procesa, je proces. V resničnem svetu štejejo le spremembe. In vem, da moj pogled na svet in na dogajanje, pomeni prvi korak proti pozitivnim spremembam. Pripravljena sem na pozitivne spremembe. Neznanemu bom odprla vrata in prezračila svojo notranjost, ker se zavedam, da so za rast in nov začetek potrebne spremembe. Če nisem zmožna spremeniti svojih misli, nisem sposobna spremeniti ničesar v svojem življenju.
Se bom oklepala le dobrih in pozitivnih stvari!
Živeti v temi ni lahko. In ko sem se trudila, da najdem vrata, za katerimi bo končno posijalo sonce, sem porabila toliko energije, da sem obupala, še preden sem uspela prijeti za kljuko vrat in jih odpreti. Potrebovala sem čas, da sem spoznala, da je v meni še vedno dovolj pozitivne energije in neskončne želje, da najdem pravo pot, ki me bo pripeljala k pravi sreči.
Si bom vzela čas za počitek in veselje!
Ko sem dan za dnem prenašala težak križ obžalovanja in sramote sem mislila, da s tem kažem svojo moč in vztrajnost. Nisem se zavedala, da je bolje, da vso to moč uporabim za iskanje prave poti, se sprijaznim s situacijo in se poskušam iz tega tudi nekaj naučiti. Vem, da bo potrebno več poskusov, saj sem že tolikokrat obupala in zmedena ugotovila, da sploh ne vem kaj si želim in kam potujem. Spodletelo mi je. Razočarana sem bila nad sabo. Pa sem si privoščila počitek, nabrala energijo, zbistrila misli in zdaj vem česa ne smem ponavljati, če hočem uspeti.
Ne bom izpustila nobene priložnosti več!
Sprememb me je bilo že od nekdaj strah. Vsakokrat, ko sem se preselila v drug kraj, vsakokrat, ko sem zamenjala službo, vsakokrat, ko sem spoznavala nove ljudi. Bilo me je strah. Zelo strah. Toda vem, da so vse te spremembe nekako vplivale na moje življenje, na mojo osebnost in vem, da bi obžalovala, če se ne bi zgodile. Strah v mojem bitju je bil večji, kot pa je bil v resnici. In ta strah me ne bo nikdar več ustavil pred priložnostmi, ki me še čakajo.
Bom trmasto plezala proti vrhu!
Dejstvo je, da nihče, ki je priplezal na vrh gore, tja ni padel z neba. Moral se je pošteno potruditi in vložiti veliko energije v dosego tega cilja. Tudi sama se bom morala zelo potruditi in si hkrati zaupati, da mi bo to tudi uspelo. Ne smem se ustaviti nekje na pol poti. Moram splezati na vrh in uživati v razgledu!
Bom hvaležna za dragocene lekcije življenja!
Vem, da ni lepšega občutka, kot je tisti, ko mi sreča nariše nasmeh na obraz in posuši solze obupa in nemoči. Vem, da ne smem obžalovati ničesar, kar se mi je zgodilo, pa čeprav sem bila ranjena in prizadeta. Hvaležna bom za vsak trenutek, saj sem se iz vsakega nekaj naučila. Tudi ti trenutki so me oblikovali v osebo, kakršna si želim biti.
Se bom zavedala, da je bilo za dosego mojega cilja potrebnih veliko korakov!
Nikoli ni nič narobe. Vse kar se mi je zgodilo, je bilo potrebno, da sem danes tukaj. Včerajšnji koraki so me pripeljali v današnji dan. Ponosna sem nase. Mogoče še nisem točno tisto kar si želim biti. Vem pa, da sem bližje kot kadarkoli!
Nastja
Vztrajno. Potrpežljivo.
Potrebno je vložiti veliko, veliko, veliko majhnega truda, ki ga nihče ne opazi, preden dosežeš karkoli omembe vrednega. (B. Tracy)
Polž je počasen. Enostavno in resnično. Kot dejstvo, da ni pomembno koliko časa boš ti potreboval, da v življenju uspeš. Življenje ni tekma. Ni prvih mest in zlatih medalj. In veš kaj? Čeprav je polž počasen, je uspel pravočasno prilesti na Noetovo barko.
Medtem, ko je počasi lezel proti cilju, je opazoval večje in hitrejše živali, ki so dirjale proti barki. Vendar se zanje ni zmenil. Vedel je, da nima smisla tekmovati z njimi, zato se s tem ni obremenjeval. Lezel je počasi a vztrajno. Nihče mu ni želel pomagati, nihče ga ni niti opazil. Polž pa je bil vesel za vsakogar, ki se mu je uspelo rešiti. In tudi njemu je uspelo rešiti svojo kožo, svojo hišico.
Bil je vztrajen. Bil je potrpežljiv. Če imaš v rokavu ti dve vrlini lahko v življenju marsikaj dosežeš. Vztrajnost te bo nagradila z uspehom. Ne obupaj čeprav boš tekel maraton. Pomisli kaj vse boš doživel in koliko dragocenih izkušenj boš pridobil na stezi. Teci počasi, vztrajno in potrpežljivo. Izplačalo se bo. Ko boš prišel na cilj si oddahni in reci hvala.
Nastja
Premaknite se iz cone udobja in zaživite
Veliko je tehnik, ki jih lahko vsak dan prakticiramo, da bi si zagotovili življenje, kakršnega si želimo. Te majhne spremembe vam bodo pomagale dosegati velike cilje in uspešni boste bolj, kot ste si kadarkoli predstavljali. Vaš uspeh nima meja, meje so le v naših glavah.
Postavljajte si velike cilje.
Prvi korak, ki ga lahko naredite k boljši prihodnosti je, da si postavite velike cilje. To pa je tudi korak, kjer večina ljudi obstane. Večini ljudi se zdi doseganje velikih ciljev tako strašno, da odnehajo preden so sploh začeli. Ampak vi niste večina, in dobro veste, da je ta članek namenjen prav vam. Vzemite si par minut in si predstavljajte, da je za vas vse možno, nato pa napišite kaj bi radi bili, če bi lahko bili vse, kar si želite. Kot je rekel moj dragi prijatelj: Vse je v glavi.
Karkoli že delate, delajte to s srcem in predanostjo.
Naslednji korak na poti do zmage nad samim seboj je popolna predanost vašemu cilju. Vsi uspešni ljudje, so ljudje, ki so popolnoma predani vsemu kar počnejo. Nikoli nič ne naredijo na pol. Kljub temu, da jim nihče ne zagotavlja uspeha, se ne bojijo vložiti vse svoje energije in časa v dosego cilja. Če jim spodleti, se iz neuspeha nekaj naučijo in delajo naprej. Takšni ljudje vedno tvegajo, saj vedo, da brez tveganja ni uspeha.
Premaknite se iz cone udobja.
Tretji korak je motivacija, da se premaknete iz cone udobja. Da se soočimo s svojimi strahovi je potrebnega veliko poguma, vendar pa se včasih moramo počutiti neudobno, da bi se lahko naučili živeti in preživeti v takšnih situacijah. Cona udobja je eden največjih ubijalcev človeškega potenciala. Ko je ljudem udobno, naredijo vse, da bi tako tudi ostalo. Velikokrat odlične priložnosti zdrvijo mimo njih, medtem ko oni vztrajajo v svojem majhnem svetu, kjer ni prostora za rast in razvoj. Prizadevati si moramo za nenehni premikv smer svojih ciljev in ambicij, pri tem pa se moramo biti pripravljeni soočiti z novimi izzivi, ki nam omogočajo rast in osebnostni razvoj.
Zaupajte, da vam bo življenje prineslo samo tisto, kar je najboljše za vas.
V življenju se vsi srečujemo s situacijami v katerih moramo imeti zaupanje, saj nimamo nobenih zagotovil za uspeh. Pogumni ljudje so tisti, ki verjamejo, da je vse mogoče in si postavljajo velike cilje, ki jih uresničujejo korak za korakom, brez zagotovila, da bo njihov trud prinesel rezultate. Kakorkoli že, če na vsak uspeh gledamo, kot na novo izkušnjo in na vsak neuspeh, kot na pomembno lekcijo, potem se nimamo ničesar bati, saj je vsaka izkušnja dragocena. Kot je nekoč nekdo zapisal: “Uspehi nam prinesejo lepe spomine, neuspehi pa pomembne lekcije”
Ne bojte se neuspeha.
Vsi se moramo naučiti, kako se spopasti s strahom pred neuspehom. Za vsakodnevno življenje, ki nam prinaša kar nekaj izzivov, je potrebnega veliko poguma. Včasih bi najraje ostali doma v topli postelji, da se nam ne bi bilo potrebno soočiti z življenjem. Vendar pa se moramo naučiti, da se je motiti človeško in da je delanje napak nujno, če se želimo učiti, rasti in se razvijati. Soočiti se moramo s strahom predneuspehom in se zavedati, da je vsak neuspeh odskočna deska do uspeha, če smo se pripravljeni iz neuspeha kaj naučiti.
Soočite se s svojimi strahovi.
Če se resnično želite razviti in zaživeti polnejše in lepše življenje, potem se morate nenehno izpostavljati situacijam, ki vas strašijo. Vzemite si čas in zapišite vse situacije, katerih vas je strah in ki vam povzročajo stres. Potem za vsako od teh situacij zapišite kaj je najslabši in najboljši možni izid. Odločite se, da boste pripravljeni sprejeti najslabši možni izid, nato pa se načrtno podajte v te situacije in ne pustite, da vas strah ovira pri tem. Ko bo dogodek za vami, boste opazili, da je bil strah popolnoma odveč in začutili svojo notranjo moč, ki je bila zaradi strahu ohromljena.
Bodite pripravljeni, da boste delali napake.
Enkrat za vselej se moramo naučiti, da so napake del učenja, rasti in razvoja. Vsi uspešneži kar naprej sprejemajo odločitve, delajo napake, se iz njih naučijo, se izpopolnijo in nadaljujejo. To niso nezmotljivi ljudje, kot si predstavljamo nekateri, ampak so ljudje ki naredijo več napak, kot povprečni ljudje, vendar se iz njih vedno naučijo, kolikor je le mogoče. Več napak boste naredili, pametnejši boste postali in večja je verjetnost, da boste dosegli zastavljene cilje.
Zavedajte se, da ste sami odgovorni za svoje življenje.
Pomembno je, da se zavedamo, da smo popolnoma odgovorni za vse, kar se nam dogaja. To pomeni, da smo odgovorni za rezultate, ki smo jih dosegli v življenju. Nikakršne potrebe ni, da bi svojo odgovornost prelagali na druge in jim očitali, da so oni odgovorni za naša življenja. Ko gre nekaj narobe je veliko bolje, da se osredotočimo na rešitev, kot na problem. Namesto, da se sprašujemo: “Kdo je kriv”, se raje vprašajmo: “Kaj je naslednji korak, ki ga v dani situaciji lahko naredimo, da bi prišli do rešitve”.
Vztrajate dlje od večine.
Zadnji korak na poti k uspehu je vztrajnost. To je lastnost, ki vam garantira uspeh. Vaša pripravljenost da vztrajate, ko vsi drugi prenehajo, vam takoj prinese več možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev. Pri 30 letnem proučevanju uspešnih ljudi so znanstveniki ugotovili, da je vztrajnost skupni imenovalec vseh uspešnežev. Za trenutek se prepustite domišljiji in si predstavljajte maratonce. Kljub temu, da so na koncu z močmi, dobijo nov zagon ko zagledajo ciljno črto. Tako je tudi z nami. Z jasno vizijo in dobro začrtano potjo lahko pridemo kamorkoli si želimo.
Marja Koren
Naslednji dogodki
Uporabni članki
V oddaji Klepet ob kavi: Kaj vse je mogoče spremeniti z izbiro in s telesnimi procesi?
Kaj si izbirate vi in vaše telo? Kaj če bi ustvarili radostno utelešenje; lahkotnost, veselje in veličastnost? Kaj sploh so...
Izkušnje udeležencev
Tanja: “Accessovi procesi in orodja delujejo takoj in globoko”
“Kreiranje skupaj s Harisom je vedno čarobno doživetje. Accessovi procesi in orodja delujejo takoj in globoko. Z vsakim, ki ga...
Prihajajoče delavnice
-
ACCESS BARS z Ano Omanovič »
16. marec 2024
-
SOP z Ano Omanovič »
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com in rezervirajte svoj termin
-
Osebne seanse z Ano Omanovič »
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na ana@hisaradosti.com in rezervirajte svoj termin
-
Osebno srečanje s Harisom »
Kaj vse si še lahko, kar si nisi mogel niti predstavljati?
TOP dogodek
Informacije in prijava
V Ljubljani
Iskanje
Dogodki po Sloveniji
-
16. marec 2024
-
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com...
-
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na...
Accessova spletna trgovina
Na voljo vam je prenovljena spletna trgovina Access Consciousness, kjer lahko naročite knjige, audio knjige, dosedanje seminarje, s katerimi sebi in še komu lahko spremenite življenje!

Uporabni članki
-
Kaj si izbirate vi in vaše...
-
Kako gredo skupaj seks, telo, denar,...
-
Kako z vprašanji odpreti vrata možnostim...
-
Vas mogoče zanima kako se pogovarjati...
-
Je zdaj čas, da osvobodite svoj...