Morda se kdo od vas sprašuje, ali je Access Consciousness neke vrste kult?
Večina ljudi s kultom povezuje zaprte poduhovljene skupine, na čelu katerih je karizmatičen voditelj, zvesti privrženci pa mu sledijo. Njihova prepričanja in običaji se pogosto zdijo abnormalni ali čudaški.
Nekateri ljudje si ob besedi “kult” predstavljajo slike nenavadno oblečenih ljudi s pobritimi glavami, ki plešejo in prepevajo na vogalu prometne ulice ali pa majhno tolpo skrajnežev, ki se držijo zase in živijo na odmaknjeni kmetiji. Beseda lahko pri nekaterih prikliče tudi predstave o ljudeh, ki so sebe izolirali od prijateljev, družine in celotne družbe ali pa verske skupine, ki se ukvarjajo z nevarnimi, zločinskimi, neetičnimi in zahrbtnimi praksami.
Oznaka “kult” je pogosto uporabljana zelo ohlapno, saj se mnogi ne zavedajo njenega pomena in konotacije. Veliko ljudi verjame, da je kult nekaj negativnega in odklonilnega. Za mnoge pomeni oddaljevanje od meja splošnega ali večinskega mnenja o normah, ki definirajo, kaj je “socialno dobro”. Odklonilen koncept kulta danes nakazuje na duhovno skupino, ki ima čudna ali bizarna prepričanja, je močno kontrolirana in se ukvarja z zločinskimi praksami. Pri oblikovanju takšnih zamisli o kultu, so imeli velik vpliv mediji.
Torej, kaj je resničnost kulta?
V izvornem pomenu beseda “kult” ni ponižujoča. Razvila se je iz francoske besede culte, ta pa izhaja iz latinske besede cultus, ki pomeni skrb in oboževanje.
V svetovni knjižni enciklopediji je pojasnjeno, da se je pojem tradicionalno nanašal na kakršnokoli obliko spoštovanja ali obrednega čaščenja. Po tem kriteriju bi lahko vse duhovne in cerkvene organizacije označili za kult. Nasprotno pa ima beseda kult v splošni uporabi danes drugačen pomen. Nobena od originalnih definicij ne ustreza tistemu, o čemer ljudje premišljujejo, ko govorijo o kultu. Od sredine 19. stoletja je spremenjeno razumevanje besede, ki ima zdaj bolj slabšalen, odklonilen in obsojajoč prizvok. Danes jo veliko ljudi uporablja v povezavi z gibanji ali skupinami, ki jih označujejo za nestandardne ali nevarne.
Preden raziščemo vprašanje: “Ali je Access Consciousness kult?”, bomo poleg definicije svetovne knjižne enciklopedije pogledali, kaj o tem pravijo vodilni komentatorji iz področja kultov in narave množičnih gibanj.
Eden tovrstnih voditeljev je Eric Hoffer, avtor svetovne uspešnice Pravi vernik (The true Believer). Hoffer trdi, da kult (množično gibanje) ne pritegne in zadržuje pripadnikov s svojimi doktrinami in obljubami, ampak z zatočiščem, ki ga ponuja zaradi posameznikove zaskrbljenosti in nepomembnosti lastnega obstoja. Kakorkoli, Hoffer opredeljuje, da so nekatera gibanja dobra, druga pa ne, pri tem pa se ozira zgolj na značilnosti in taktiko, ne pa na moralnost. V knjigi raziskuje psihologijo zafrustriranih in nezadovoljnih ljudi, ki so se pripravljeni vneto žrtvovati zaradi kakršnegakoli razloga, ki bi dal njihovim nepomembnim življenjem neko vrednost. Če se poglobimo v njegovo knjigo, lahko dobimo več jasnosti in zavedanja o bistveni razliki, ki potrjuje, da Access Consciousness ni enak nobeni od splošno znanih definicij kulta, ki se pojavljajo v javnosti, medijih ali pa so pravno veljavne.
Po Hofferjevi definiciji je Access Consciousness “praktična organizacija”. Razliko med praktično organizacijo in kultom opisuje: “Obstaja osnovna razlika med pozivom množičnega gibanja in pozivom praktične organizacije. Praktična organizacija ponuja priložnosti za posameznikovo napredovanje, medtem ko množično gibanje (kult) privlači pripadnike, ker jim ponudi razlog za njihovo strast do odrekanja sebi. Kult ponuja zamenjavo za celotnega sebe ali pa za dele, ki naredijo življenje znosno in za katere pripadniki mislijo, da jih ne zmorejo samostojno prebuditi.” Iz Hofferjevega razumevanja lahko prepoznamo, da so kulti neke vrste izhodi za posameznike, ki zase menijo, da je njihov pomen ničvreden in pičel v očeh sveta.
Access Consciousness je po Hofferjevem stališču zato praktična organizacija, saj ljudem omogoča, da dostopajo do več zavedanja, vedenja, zaznavanja in osebnostnega napredka. Tarča Access Consciousnessa je, da opolnomoča posameznike, da vseskozi vedo, da vedo in da se zavedajo, da si lahko izberejo in vstopijo v vso svojo veličino, kar v resnici so. Access Consciousness ne ponuja nadomestila za tisto, kar Hoffer opisuje kot “celotnega sebe”, ampak opolnomoča ljudi, da obudijo svoje lastne sposobnosti, vire, zavedanje in notranje vedenje.
Eric Hoffer poudarja, da organizacija postane kult, če njena moč izvira iz nagnjenja njenih pripadnikov, da združeno delujejo v smeri lasnega žrtvovanja in odrekanja. Vir in rast Accessa v nobenem pogledu ni odvisna od zahteve ali želje po odrekanju. Access opolnomoča ljudi, da ustvarjajo lasten napredek in da za vir kreacije v svojem življenju prenehajo uporabljati potrebe in želje ostalih ljudi. Pravzaprav navdihuje ljudi, da so sami sebi pripravljeni dopustiti in postati zase prvi in najpomembnejši v svojem življenju.
Kar naredi Access Consciousness je to, da priskrbi orodja in spoznanja, ki opolnomočajo ljudi z zavedanjem, da lahko zaznavajo, vedo, so in prejemajo vse v neskončnosti. Ljudi opominja, da imajo vedno izbiro. Tukaj gre za zavedanje, izbiro in možnosti, ne za izključevanje. Po Hofferju to ni značilnost kultov. Če bi kulti to počeli, bi uničili svoj obstoj, saj bi posameznikom dopuščali, da imajo lastne interese, izbiro in zavedanje.
Kult bi izgubil svojo vrednost, če bi začele kolektivne trdnosti popuščati. Enako velja za religijo ali revolucionarne organizacije. Ne glede na to, kako množično se razširi njihovo gibanje, še vedno je odvisno od stopnje pripadnosti določeni slogi in voljnosti za lastno žrtvovanje. Dejansko je njihov obstoj manj odvisen od tega, kaj pridigajo in kakšen je njihov program, ampak zgolj od pripravljenosti za pripadnost. Iz tega stališča Access Consciousness ne more uspeti kot kult, saj od ljudi ne zahteva žrtvovanja ali odrekanja zaradi pripadnosti nekemu kolektivu.
Hoffer poudarja, da se moraš v zameno za pripadnost določenemu kultu marsičemu odpovedati. Kult zahteva, da se kot pripadnik odrečeš zasebnosti, svojim prepričanjem in pogosto tudi svoji lastnini. Postati moraš resnični vernik in živeti svoje življenje skozi voditeljeva načela. Za razliko od tega, pa namen Access Consciousnessa ni zbiranje privržencev. Za Access slediti vodji ne pomeni pravega vodstva. Gre za razliko med nekom, ki prevzame odgovornost in nekom, ki je vodja. Kulti prevzamejo odgovornost nad posameznikovim življenjem. Resničen vodja po Accessu pa je nekdo, ki ve, kam vodi in povabi ostale, da gredo zraven, če si to izberejo. In če si tega ne izberejo, je to njihova izbira.
Access Consciousness ne more biti kult, saj opogumlja ljudi, da zaznavajo in vedo ter da ozavestijo, da nihče in nič ni bolj dragoceno, kot lastno zavedanje in lastna izbira. Access nas uči, da nikoli ne opustimo svojega vedenja zaradi stališč drugih ljudi. Od nas ne zahteva, da prevzamemo kakršnokoli stališče ali prepričanje v zvezi s čimerkoli.
Da bi se naučili in uspešno uporabljali orodja Access Consciousnessa, vam ni potrebno ničesar verjeti. Access vam olajša, da prepoznate, kakšno je vaše stališče, zato ker ste sami edini, ki veste vse o svojem življenju in o tem, kaj za vas deluje. Edino kar vam svetuje je, da opustite stališča, ki vas omejujejo. Access Consciousness za vas nima nobenih odgovorov, samo vprašanja. Spodbuja vas, da se vprašate: “Kaj če moja stališča v resnici niso omejitve? Kaj če bi jih prepoznal kot možnosti? Kaj vse je še mogoče?”
Torej…Je Access Consciousness kult ali je sredstvo za opolnomočanje?
Drugačnega delovanja in orodij ter tehnik Access Consciousnessa se lahko naučite na delavnicah v Hiši radosti.
Povzeto po: Chutisa Bowman, Access Consciousness Blog
