smisel

Vsi smo bogovi v sebi

Vsi smo bogovi v sebi

Kot deklico so me učili, kdo naj bi bil Bog. Tega vsemogočneža so mi predstavili kot bitje, ki zmore vse. Ki je v vsem. Ki vse vidi. Ki vse ve. Ki na nas pazi. Ki nas neskončno ljubi. In ki nas bo po smrti odrešil.

Najprej sem seveda verjela. Bila sem tako vzgojena. Potem pa so se zgodila prva razočaranja in spraševala sem se, kako lahko nekdo, ki nas neizmerno shutterstock_80474728ljubi in zmore vse, dovoljuje, da tako trpimo. Ko sem o tem spraševala religiozne ljudi, so me vedno odpravili z besedami, da “bog že ve”. A ta odgovor me ni nasitil. Iskala sem informacije in po letih takšnih in drugačnih pripetljajev ugotovila, da ima cerkev kot institucija le malo skupnega s tistim, kar piše v Svetem pismu. Modrosti, ki jih je učil Jezus, dajejo uvid v bistvo življenja. Dajejo posamezniku moč nad njegovim življenjem in ga učijo, kako si sam ustvarja vse, kar živi. Nikjer ni zaslediti besed o kopičenju bogastva in premoči nad drugimi.

Jezus je bil modrec, ki je živel bistvo in ga razdajal ljudem. Bil je tudi bog. Vendar bog v sebi. Prav tako kot ste vi, jaz in vsi mi. Vsi smo bogovi v sebi. Vsi imamo namreč v sebi moč, da si ustvarimo takšno življenje, kot si ga želimo. Pa naj si bodo to čudovite ali boleče izkušnje.

Vse, kar mislimo, tudi tisto, kar mislimo o drugih, se vrne k nam. Nobene misli ni mogoče izničiti, lahko pa jih nadomestimo z drugimi – s spremembo vibracije. Ljubezen ima najvišjo vibracijo. Ljubezen pomeni vse, kar je. Celotno vesolje. Ljubezen do vsega in vseh. Do živih in neživih stvari. Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju. Največja mera človekovega potenciala je dosežena, ko je aktivirana največja mera ljubezni. Ljubezen tudi najhitreje pripelje do cilja. Je močnejša od boja. Je popolna varnost. Je enost, ne ločenost. Je odgovor na vsa vprašanja. In je rešitev vseh težav (Egli, 2002). Da. Rešitev vseh težav.

Karkoli se nam zgodi, lahko ljubimo. Odločitev je naša. Če bomo ljubili, bomo v svoje življenje priklicali še več ljubezni. In prav tako smo za vse, kar se nam zgodi, lahko hvaležni. Tudi pri tem je odločitev naša. Vendar več hvaležnosti v življenje prinese več tistega, za kar smo lahko hvaležni. Verjetno se boste mnogi vprašali, kako lahko ljubiš in si hvaležen za bolezen, razočaranje, izgubo otroka, partnerja, službe itd.

Z mojega vidika bolezen pomeni neskladje med dušo in telesom in je pravzaprav proces osvobajanja. Je opozorilo, da je čas, da nekaj spremenimo. Prav patchwork_by_tatasz-d5yllkitako razočaranja in izgube pomenijo, da nas nekaj kliče k spoznavanju sebe. V vseh odnosih, ki jih imamo (s partnerjem, sorodniki, otroki, prijatelji, sodelavci in drugimi), smo odgovorni samo za svojo polovico odnosa, torej zase. Za drugo polovico je odgovorna oseba, s katero smo v odnosu. Drugi ljudje delujejo zaradi sebe in ne zaradi nas. Zato ničesar ne jemljimo osebno, drugih ne sodimo (da ne bomo sojeni), bodimo brezgrajni v besedah in vselej dajmo vse od sebe. In najpomembnejše – svojega bližnjega ljubimo kakor samega sebe. Ljubezen do sebe in do vseh drugih nam omogoča doseči cilje z najmanj časa in napora (Ruiz, 2002; Ruiz in Ruiz, 2010).

Če nas zapusti partner, se ponavadi predamo žalosti in se sami sebi smilimo, kako smo ubogi in kako nismo vredni ljubezni. Prav. Če se tako odločimo, je to naša pravica. Imamo pa še eno opcijo. In to je, da začnemo ljubiti. Najprej sebe. Da se ljubimo za to, kar smo in kakršni smo. Brezpogojno. Pretekle izkušnje odpustimo; odpustimo tistim, ki so nas prizadeli, in odpustimo sebi.

Vse na svetu si ljudje sami ustvarimo. Tako dobro kot slabo. In odgovorni smo za vse, kar se nam zgodi. V vesolju ni žrtev in ni naključij. Vse je energija in objektivnega sveta ni. Vse, kar zaznavamo, zaznavamo vsak na svoj način, ki je prežet z lastnimi izkustvi, prepričanji in občutji.

2552de910c30f44af769201438b884c7S spremembo mišljenja začnemo takoj ustvarjati drugačne vibracije, drugačne energije in tako tudi drugačno prihodnost. Preteklosti ne moremo spremeniti, spremenimo pa lahko svoje mišljenje TUKAJ in ZDAJ, če le hočemo. Seveda se spremembe ne zgodijo takoj. In tudi vedno nam ne uspe takoj najti smisla v situaciji.

Tudi misli morda ne predajamo samo pozitivnostim. A vaja dela mojstra. Mojster pa vajo. In vse ima svoj smisel. Celotno vesolje je namreč ena sama energija. Vsi smo povezani. Vsi smo eno. Hkrati pa vsak zase čisto svoj svet in svoj bog.

Danijela F.

(Viri: Egli, R. (2002). The LOLA Principle.; Ruiz, D. M. (2002). Mojstrstvo ljubezni.; Ruiz, D. M., Ruiz D. J. (2010). Peti dogovor.)

Včeraj – preteklost. Jutri – skrivnost. Danes ?

Včeraj – preteklost. Jutri – skrivnost. Danes ?

Rodiš se. Hodiš v šolo. Izdeluješ. Delaš domačo nalogo. Obiskuješ krožke. Se zaljubiš. Opraviš maturo. Iščeš službo. Najdeš zaposlitev. Zaslužiš. Se razideš s prvo ljubeznijo. Pridno delaš in zaslužiš še več. Prihraniš kak €vro. Srečaš nekoga. Se zaljubiš. Ga povabiš v kino. Na pizzo. Na izlet. Se preseliš v skupni brlog. Se poročiš. Delaš. Služiš d€nar. Napreduješ v službi. Zaslužiš več d€narja. Imaš otroka. Kupiš hišo in psa. Še bolj pridno delaš. Služiš d€nar. Vsako jutro vstaneš. Pelješ psa na sprehod. Čakaš, da opravi svoje. Greš v službo. V službi delaš. Prideš domov. Ješ. Gledaš televizijo. Imaš še enega otroka. Nakupuješ. Kosiš travo pred hišo. Služiš d€nar. Za praznike obiščeš starše. Imaš še enega otroka. Kupiš avto za svojo veliko družino. Kupiš igralne konzole za svoje otroke. Prenosnik za ženo. Greš v kino in si ogledaš romantično komedijo. Služiš še več d€narja. Greš na počitnice. Pelješ družino v Mc Donald’s. Pokličeš vodovodarja kadar se zamaši odtok. Delaš. Plačaš položnice. Včasih rečeš ženi “rad te imam”. Vpišeš otroke v šolo. Hodiš na govorilne ure. Hodiš v službo, služiš d€nar. Greš na referendum. Pelješ otroke na rojstnodnevno zabavo. Za Valentinovo kupiš rdečo vrtnico za ženo. Greš na obletnico mature. Podučiš otroke o raznih “zadevah”. Služiš d€nar. Pošlješ otroke na fakulteto. Kupiš tablete proti bolečinam. Pridobiš nekaj kilogramov. Postaneš dedek. Nehaš služiti d€nar. Greš v pokoj. Obiskuješ zdravnika. Se postaraš. Umreš.

Kaj je smisel vsega tega? Kaj je namen življenja… mojega, tvojega? Je to nenehna dirka za denarjem, dobro službo, mladostnim videzom, bitka z razvajenimi otroci in navskrižja z nezadovoljnim partnerjem? Čas, ta brezplačna dobrina, s katero nas večina ravna zelo negospodarno, pa neslišno drvi mimo nas, saj smo preveč zaposleni z reševanjem problemov drugih, z nakupovanjem, z obrekovanjem, z branjem rumenega tiska. Tekmujemo. Ne znamo se pogovarjati. Ne vemo kako odpustiti. Nismo zmožni poslušati. V tej začarani bitki preživetja izgubljamo stik s sabo. Ne prepoznamo klica duše, ki kriči na pomoč… to ne deluje! Zbudi se!

Pojdi in na belo platno naslikaj najlepšo sliko svojega življenja, ki ji lahko dodajaš detajle po mili volji. Vsak dan sproti. Poišči tisto kar te veseli in počni to z vsem srcem in vso dušo, dokler ti ne zmanjka moči. Postani spet živ. Živi in nehaj samo obstajati. Bodi preprost, osredotočen na tisto, kar ima zate ta trenutek največji pomen. Smisel življenja je tisto, zaradi česar oživi vsak najmanjši delček mene, tebe. Je veselje, smeh, ljubezen… je življenje. Si se prebudil?

Nastja

Smer razvoja človeštva

Smer razvoja človeštva

Če se ozremo samo na človekov materialni razvoj, razvoj znanosti in tehnologije, je ta razvoj izjemno velik in hiter. Človek se je potopil globoko v morje, poletel v zrak, celo v vesolje. Lahko bi rekli, da je človek presegel samega sebe. Razložiti znamo večino naravnih pojavov, ki so jih še pred nedavnim pripisali neposrednemu delovanju nekih nadnaravnih sil. Premostili smo razdalje in osvojili prenos podatkov na daljavo. Mobilni telefon je postal že skorajda otroška igrača. Poznamo skrivnostno zgradbo atoma in si celo podrejamo energijo cepitve atomskega jedra. Toda, ali smo se ob vsem tem tudi sami kaj spremenili? Smo postali kaj boljši?

Vse skušamo doseči na kar najlažji način, po liniji najmanjšega odpora, delamo kar hočemo, le da je nam prav.

Kaj sploh človek v resnici ve o samem sebi? Kdo sploh je, človek, kaj je? Odkritje genoma zagotovo odgovori na marsikatero vprašanje in reši marsikatero težavo, vendar se pojavi še več novih vprašanj, neznank.

Toda, ali vse to kaj prispeva k odpravi otrokove žalosti, če nima nikogar, ki bi se z njim igral? So šolarji zato manj nejevoljni, da se morajo učiti, ko pa bi se raje igrali? Boste zato manj razočarani, če bo delovno mesto, ki si ga tako želite, dobil vaš tekmec? Boste zato manj trpeli, če ste nesrečno zaljubljeni? Bosta zakonca bolj srečno živela v zakonski zvezi, ob tem, da sta si tako različna v svojih željah? Ali bosta morda srečnejša, če sploh ne bosta živela v neki trdnejši zvezi, če bosta šla ob prvem konfliktu kar narazen in si poiskala novega partnerja? Ali pa bi bilo morda bolje da niti ohlapnih zvez ne bi več oblikovala temveč če bi kar menjavala spolne partnerje pač v skladu s trenutnimi spolnimi potrebami.

Na takšna in podobna vprašanja znanost ne more odgovoriti in še na marsikaj.

Čemu si na svetu, čemu sploh živiš? Kaj bo ostalo od tebe po smrti?

Petra Derenčini

Prihajajoče delavnice