bolezen

Odvisnost. Beseda, ki se je izogibamo, ki je preprosto ne maramo. Odvisnost od alkohola, drog, interneta, dela, hrane pa še bi lahko naštevali. Odvisniki so izobčeni iz družbe, sramota vsake družine. In malokdo se vpraša, zakaj je prišlo do odvisnosti, kako lahko odvisniku pomagam? Če je to oseba, ki jo srečamo le nekajkrat na leto, se navadno z njo ne obremenjujemo, češ naj si sam pomaga, naj sam najde pot iz pekla v katerega se je prostovoljno podal. Drugače pa razmišljamo kadar je odvisnik kakšen izmed naših najbližjih ali celo član naše družine. Želimo mu pomagati, pa ne vemo kako, s čim naj ga odvrnemo od tega uničujočega, pogubnega dejanja.

Mogoče lahko za začetek raziščeš za kakšno obliko zasvojenosti trpi.  Pozanimaj se na internetu, ki ponuja veliko informacij, nekatere temeljijo celo na različnih raziskavah, ki so jih naredili po svetu. Preberi knjige, ki se dotikajo te tabu teme in lažje se boš spopadel z boleznijo, za katero trpi tvoja ljubljena oseba.

Ja, odvisnost je bolezen. To je naslednja stvar, ki jo moraš razumeti. Ne glede na to, za katero zasvojenost gre, je bolezen. Res pa je, da se metode zdravljenja med seboj močno razlikujejo, vzroki zakaj je prišlo do bolezni, pa so si zelo podobni. Nihče si odvisnosti ne izbere. Na začetku je le ena izmed tistih stvari, ki nam olepša nekaj ur, kasneje pa se vse bolj pogosto zatekamo k tem sredstvom in nazadnje žal ne moremo brez njih.

Odvisniku predlagaj naj najde pomoč. Res je, on je edini, ki bo sprejel odločitev in poiskal pomoč, vendar mu ti lahko vselej priskočiš na pomoč in mu stojiš ob strani. V kolikor pa tvoje pomoči ne bo sprejel, mu lahko svetuješ obisk prijatelja, osebe, ki je že prestala podobno življenjsko preizkušnjo ali pa strokovnjaka, ki mu bo znal svetovati kako naprej.

Naj se o svoji odvisnosti pogovarja z drugimi. Včasih je lahko pogovor odlična terapija, s katero pridobiš povsem drugačen pogled na situacijo. V začetku se bo odvisnik vsem spremembam seveda upiral, saj bodo rušile njegov popoln svet . Vendar pa je ves napor, ki ga boš vložil v pomoč odvisniku malenkost v primerjavi z njegovo ozdravitvijo.
Imej ga rad ne glede na vse!  Vsakega člana družine, ki zboli, negujemo in mu pomagamo, da bi čim prej ozdravel, zakaj torej ne bi pomagali zasvojencu?

Naj se uči iz svojih napak. Zdravljenje odvisnosti je dolgotrajen proces, ki zahteva moč, pozitivnost in vztrajanje. Vsega tega pa ne moreš narediti namesto zasvojenca. On mora biti prepričan, da je nova pot, ki jo je izbral pravilna, on mora vztrajati na tej poti.

Nikoli mu ne postavljaj ultimatov. Tega ne počni nikoli! Tam si, da mu pomagaš, ko te potrebuje in ne da mu postavljaš pogoje kot na primer ; »raje te bom imel, če prenehaš s svojim početjem« ali »zapustil te bom, če se ne spraviš v red«, saj to povzroči še večjo stisko in razočaranje.

Bodi potrpežljiv! Ne pričakuj, da bo s tvojo pomočjo problem rešen en-dva-tri, ker je zdravljenje odvisnosti dolgotrajen proces, z vzponi in padci.

Nikoli ga ne zapusti. To je verjetno najpomembnejša stvar, ki si jo moraš zapomniti kadar pomagaš zasvojencu, ki je tudi del tvoje družine. On je samo bolan in ti mu moraš pomagati, da ozdravi. Če pa izgubiš zaupanje v samega sebe in zapustiš ljubljeno osebo, ki te potrebuje, ga boš pahnil še globlje v brezno odvisnosti.