Monthly Archives: September 2013

Tek čez ovire

Tek čez ovire

Včasih se znajdemo na točki, ko imamo nek cilj, a se nam zdi, da nas na poti do cilja ovira mnogo stvari. Zakaj?

Primer:
Želis si nekaj, a tega nimaš, kajne?
Ker si non stop postavljaš ovire.
Torej si želis nečesa, in hkrati si želis tudi (premagovati) ovire. Zato pač dobivaš več ovir.Atleta-utielano-Victor-Ruiz-2-posición-en-Campeonato-Europa-por-clubes-junior-en-3000-obstaculos-600
Kot tekači čez ovire. Oni želijo priti do cilja a želijo teči čez ovire. Zato imajo ovire na progi. To si izberjo.
In ne pride vsak do cilja ker se nekateri poškodujejo pri kaki oviri a so sami zeleli imeti na progi ovire. Zato nimajo nikogar drugega za kriviti, če se spotaknejo.
Ovir morda niso postavili sami na olimpijski stezi, a vseeno je tek čez ovire njihova izbrana disciplina.

Tek čez ovire si ponavadi izberemo če želimo dodatno okrepiti misice na nogah, npr. Drugače povedano, ovire nam koristijo, in če smo jih izbrali, smo jih izbrali z razlogom. In ko nam ne služijo več jih spustimo.

Prej ko se naučiš nekaj od te ovire, prej bo za tabo.
Knocking down hurdlesTorej je tudi ovira sama po sebi cilj.
In tekačem čez ovire je cilj preskočiti vsako naslednjo oviro na poti do cilja.

Ker tako pridejo do cilja.
Glavno je, da ovire uspesno preskočijo.

Petra Derencini

Včasih

Včasih

Včasih pomeni biti jaz, biti zaslepljena od naslade in užitka, ujeta v mrežo sreče in pogreta z ljubeznijo.

Včasih pomeni biti jaz, biti polna spoštovanja in tišine in opita od lepote, ki je neskončna.

Včasih pomeni biti jaz, imeti oči polne solz hvaležnosti, saj se zavedam, da imam vse kar potrebujem. Hvaležna za vse, kar mi 1186735_502676549821695_1213724022_nje bilo dano in hvaležna za vse, kar me še čaka.

Včasih pomeni biti jaz prekleto zapleteno stvar, saj moram pogruntati način, kako biti idealen jaz, v tem resničnem, včasih umazanem svetu.

Včasih je biti jaz precej boleče, ko vidim toliko ljubezni, toliko gorja in bolečine, ko pustim stvarem, da vstopijo in izstopijo iz mojega srca.

Včasih pomeni biti jaz, spustiti stvari in osebe, na katere sem navezana, da gredo po svoje in  se včasih navezati na osebe in stvari, za katere bi raje videla, da gredo svojo pot.

Včasih pomeni biti jaz težko breme na mojih ramenih in sprašujem se ali je vredno moje ljubezni, mojih občutkov, mojega znanja.

Vendar pa je vedno…

Najbolje biti jaz. Ne glede na vse. Bolečina pride, ko se skušam skriti, ko si na vse pretege želim potrditve drugih, ko pustim, bright_future_by_kara_a-d6f88xtda me drugi spreminjajo v sebi všečno verzijo.

Moj jaz je obsojen biti sijoče veselje, čudovit in perfekten jaz.

In učim se…

Učim se živeti v tem telesu in ga sprejeti za svojega.

Učim se biti eno samo veselje, kljub vsem zadanim bolečinam.

Učim se narediti prostor vsem blagoslovom, ko se otrpla od strahu ne morem premakniti.

Učim se prositi za pomoč in jo sprejeti, ko mi je ponujena.

Učim se odločiti. Pogosto so prave odločitve tiste, ki pridejo same od sebe in ne tiste, za katere potrebujem toliko energije, da bi lahko zavrtela Zemljo. Včasih so najenostavnejše odločitve, prave odločitve.

Učim se, da padamo vsi in vsi se poberemo. Vsi potrebujemo ljubezen in spoštovanje in vse kar potrebujemo imamo pred nosom.

 

                                                                                                                                                              Nastja

 

Ranjeno srce

Ranjeno srce

Moram ga preboleti. Zaradi njega sem izjokala vse solze, prebedela nešteto noči in pojedla preveč čokoladnega sladoleda. Moram naprej. Življenje bo postalo pekel, če se ne izvijem iz njegovega primeža. Nisem si želela teh občutkov in nisem hotela biti edina igralka v tej ljubezenski zgodbi. Včasih sem si želela, da bi se skupaj postarala. Pa čeprav bi to pomenilo, da je za vedno vklenil moje srce.

Kako naj pozdravim svoje ranjeno srce?

  1. Sprejmi ljubezen

Zakon vesolja pravi, da se nobena ljubezen, ki sem jo sprejela od kogarkoli, ne izgubi, pa čeprav  partnersko razmerje dobi drugačno obliko. Tisto ljubezen bo nadomestila druga, vendar jo moram sprejeti.

  1. Ne bo se več ponovilo

Ali pa se bo. Tega ne vem. Pretirano razmišljanje, strah in neodločenost, nič od tega mi ne bo pomagalo. Tem občutkom moram dati le čas. Predelati enega za drugim. Strah in negotovost pred prihodnostjo me pri tem samo ovirata.

  1. Pusti

Opustiti moram sanje o tistem kar bi lahko bilo. O upih in načrtih, ki sem jih risala v svojem srcu. Takega razpleta nisem pričakovala, pa vendar se je zgodilo.

  1. Kaj ne pomeni pusti, naj gre

To vsekakor ne pomeni, da moram vse skupaj pozabiti, da ne smem porabiti nekaj časa za analize. Moram pa paziti, da analiziranje ne postane pekoča bolečina v moje srcu in samopomilovanje.

  1. Učna ura

Vem, da je v vsakem razmerju veliko učnih ur, tudi takšne, ki jih na urniku še nisem imela. Naučiti se moram živeti na način, ki bo moj in meni ljub. Kot potovanje v tuje kraje, kjer je druga kultura, eksotične jedi in škrlatni sončni zahodi.

  1. Privošči si

Ko se nad mojo glavo zgrnejo temni oblaki, moram najti svetlobo. Pa naj bo to sprehod po dežju, čokoladna torta, razvajanje v toplicah ali neskončno dolg čvek po telefonu.

  1. Migaj

Če sedim na mestu, moja energija ne kroži, pač pa ždi pod mojo ritjo in se segreva do vrelišča. Moram migati, pospraviti navlako v stanovanju, omesti pajčevine in povabiti svoje ranjeno srce in zamegljene možgane na lahkoten tek.

  1. Bodi nežen

shutterstock_102667127Po operaciji na odprtem srcu pacienti dolgo okrevajo. Zato si bom vzela toliko časa kot ga potrebujem.

  1. Verjemi

Vedno in takoj je težko verjeti. Vendar sem prepričana, da bom pozdravila svoje ranjeno srce. Verjamem, da je v mojem majhnem srcu še veliko ljubezni.

 

                                                                                                                                                           Nastja

Ko mi življenje ponudi limone …

Ko mi življenje ponudi limone …

Kdaj si imel nazadnje slab dan, grenko izkušnjo? Kdaj ti je že deževen dan  zagrenil življenje? Ja, življenje je lahko grenko in kislo. Lahko je sladko, slano, ostro in začinjeno. Če verjamemo ali ne, nam življenje ponuja neskončno paleto začimb in okusov, s katerimi si lahko začinimo življenje.

Moje življenje je kislo in grenko. Pa ne samo takrat, ko se me loti prehlad in jem limone in grenivke za zajtrk, kosilo in večerjo. Kislina mi kaj kmalu začne razžirati jezik in usta.

Kaj na naredim?

Pripravim si sladko limonado z dodatkom medu, ki spodbudi moj imunski sistem, očisti jetra in deluje proti bakterijam. Ali palemonade1 se pocrkljam z osvežilno limonino torto!

In ta ista kislina mi razžira tudi življenje.

Kaj naj naredim?

Nekaj podobnega lahko uporabim za zdravilo tudi v kislo grenkih dnevih, ki mi jih ponuja življenje. Prave sestavine, zmešane v pravem razmerju, postanejo priložnost za hitro polnjenje notranje moči, čiščenje in preobrazbo.

Kako si pripraviti odlično limonado iz kislih trenutkov?

Stisni sok toliko limon kot meniš, da je trenutek, ki ga prav zdaj doživljaš, kisel. Dobro se zavedaj čustev, ki jih nosiš v srcu. Občuti jih. Vdihni jih in jim izreči dobrodošlico.

Dodaj vodo. Naj čustva svobodno zaplavajo. Naj se premaknejo in izbruhnejo na površino. Govori, pleši, kriči, piši, igraj, poj ali slikaj.

Dodaj med. V dani situaciji poišči pozitivne stvari. Poglej resnici globoko v oči in se zavedaj te izkušnje. S pozitivnostjo se bo spremenil tudi pogled na težavo in to bo spremenilo tudi okus, verjemi.

Popij. Dovoli si prebaviti neprijetno izkušnjo in pojdi naprej.

4.0.1Naslednjič, ko ti življenje pošlje kisle limone, bodi hvaležen in jih uporabi kot čiščenje duha in uživaj v popolnem očiščenju, ki ga ponujajo.

V življenju vsak dan srečamo kakšno “limono”; kisli obrazi, zagrenjeni pogledi in skisane avre. Dobra stvar pa je, da ti ni treba biti “limona”, če tega ne želiš. Še boljša stvar pa je, da lahko vsem tistim “limonam”, ki se drgnejo ob tebe naravnost poveš, naj si kupijo tekilo in sol in naj tebe pustijo pri miru.

                                                                                                                                                                   Nastja

 

O ženski, ki sanja

O ženski, ki sanja

Ure in ure iskanja odgovorov o življenju so me pripeljale sem, za pisalno mizo opremljeno z računalnikom, tipkovnico in miško. Na njej se nahaja še knjiga, skozi katero se prebijam v upanju, da v sledečih mesecih uspešno opravim naslednji in predzadnji izpit na univerzitetnem študiju računalništva in informatike, ki ga že nekaj let obiskujem. Izredno se že veselim pisanja diplome! Malo manj pa prebiranju dolgoveznih člankov in iskanju informacij, ki bi mi pokazale najboljšo možno pot do zaključka mojega “perspektivnega” študija. In kakor se ta dogodek približuje, tako se mi porajajo ideje, kako nadaljevati to brezčasno potovanje skozi obstoj individuuma in kolektivnega vesolja.

S pomočjo ne ravno prve klase zvočnikov in vseobsežnega interneta me pomirja in razveseljuje glasba bivše Juge. Uh! In breathe_by_sibayakravno se je začela vrtet ena mojih najljubših – “Ne daj se Ines” interpretirana od Rade Šerbedjije, a čudovito opesnjena in skladana s strani Arsena Dedića. Ob zvokih violine, nežni spremljavi, ki se priliči taki pesmi, mi je padlo v uho “…meni je ipak najdraži početak..” Tukaj sem zdaj jaz, kot že ničkolikokrat prej – na začetku.

Vedno so mi bili všeč začetki, saj so naznanjali nekaj novega, neizkušenega, včasih tudi drznega. Nov prijatelj, nov učitelj, novo okolje, nov izziv, nov občutek in ne nazadnje novo Zavedanje! Vsi ti začetki so prepleteni v neskončno igro življenja in vedno znova naznanjajo nova vprašanja o našem namenu v sklopu le-tega. Vsak korak nas vodi bližje, pravijo. A jaz želim biti tam že zdaj! Predolgo sem čakala in upala, da se mi odkrije skrita misija, na katero sem se podala, a verjamem, da je praktično že tu. Le še malo, takoj iza ovinka… zopet nov začetek. Namenila sem se, da bo ta daleč najbolj pomembnen korak k mojemu resničnemu namenu. Ne vem točno, kateri bi to bil, a ga kljub vsemu slutim tik preden zaspim ali se zbujam, le da ga nikoli še nisem ujela v vsej njegovi lepoti.

Občutek imam, kakor da se mi po dolgih sanjah odpirajo oči in imam pogled še zamegljen, nedefiniran. Vidim poteze predmeta, za katerega ne vem točno, kam bi ga dala, kaj točno je, še najmanj pa od kod izvira. Ampak je tu. Rada bi se ga dotaknila, pa ga ne dosežem. Dlje je kot sem ocenila s svojim zamegljenim pogledom. Zakoni fizične ravni bivanja mi tako 43b0ccb3a172bcce923342a19589b56c d5jivdvonemogočajo stik s tem mojim svetim gralom. Kaj, ko bi poskusila drugače? Na način, katerega fizična raven ne definira. Ali ga lahko prepoznam zgolj s čutenjem, ki izvira iz same sredice mojega bivanja in hkrati presega meje mojega telesa? V bistvu se ne zdi kot slaba ideja. Umirim se, začutim svoje telo in z njim bolečine, ki jih nosim. Hitro izginejo, če jim vdihnem ljubezen. Vstopam globoko v svojo bit z zahtevo, da mi je dan natančen odgovor. Tu se lahko dotaknem svoje sredice. Tu je skrito vse kar obstaja. Pokaži mi!

V tem se začnem spominjati sanj. Vem, da se tam skrivajo pravilni odgovori na goreča vprašanja moje duše. Sanje mojega življenja…

Ne daj se Ines!

Hejdi Martinšek

 

Pismo

Pismo

Draga moja,

oglaša se ti tvoj stari prijatelj, Strah. Pišem ti v imenu mojih dragih bratov gospoda Panike, gospoda Tesnobe, gospoda Živčnega in sester gospe Bojazni in gospe Skrbi.

Pišemo ti, ker te imamo neskončno radi. Popolnoma te podpiramo v vsem česar se lotiš, podpiramo te v tvojih sanjah in sreči. Vemo, da se sliši neverjetno, vendar prosimo, da nas poslušaš, saj ti bo to za vselej spremenilo življenje!

Ukazali so ti, da me moraš premagati. Da se moraš meni, gospodu Strahu, izogibati. Zdi se mi, da so ti rekli, da sem celo tvoj 970045_660593793968013_701716526_nsovražnik. To seveda ni res.

Resnica je…strah…to sem jaz, predstavljam tvojega zaveznika in enkratno moč, ki jo imaš. Kaže, da ti je družba vcepila v to tvojo pamet, da sem jaz tisti, ki predstavlja oviro na poti do tvojih sanj. Pravzaprav je resnica ravno nasprotno. V tistih trenutkih, ko nisi sposobna pokazati niti trohice razumevanja za dano situacijo, ko se ne moreš nikakor premakniti naprej proti sanjam, takrat me namesto dobrodošlice podiš stran. Povem ti, da bi me prav takrat morala sprejeti, me vdihniti, začutiti in objeti in slišati sporočilo, ki ti ga prinašam.

S svojo ignoranco, ko se delaš, da sem neviden, ko se mi upiraš in me zatiraš, takrat najbolj škoduješ sebi, saj si ne dopustiš veselja v tistem trenutku in božanskega občutka, da si živa. Hecno, kaj? Poslušaj, postaniva spet prijatelja?! Ker ti resnično želim, da zaživiš na polno!

Obnoviva najprej, kdo sem v resnici. Sem prvinski odgovor na tvoj občutek, takrat ko izveš, da je nekdo, ki ga imaš rad, v nevarnosti. Poganjajo me hormoni in nevroni v tvojih možganih, ki ti omogočajo hiter odziv, če se počutiš ogroženo. Sem tista moč, ki te ohranja pri življenju v nevarnih situacijah. Vidiš, kako pomemben sem? Kdo ti je rekel, da sem tvoj sovražnik? Problem ne tiči v meni ampak v tvojem dojemanju nevarnosti, varnosti in grožnje.

shutterstock_102667127Tam kjer živiš ni živali, ki bi ti stregle po življenju ali morilcev, ki bi se sprehajali po ulici, čeprav je v medijih vsak dan kaj na to temo. Pa vendar se lahko zaneseš na svojega super prijatelja, gospoda z imenom Instinkt, ki ti bo prišepnil,ko boš ogrožena oziroma kadar bo vse v redu. In svetujem ti, da ne verjameš vsega kar pišejo po časopisih in govorijo na televiziji. Skrbno izbiraj svoje misli!

Kadar verjameš, da predstavlja plezanje v skalah zate grožnjo, takrat me boš občutila kot tisti zdravi strah. To je včasih zoprno in se ti opravičujem zaradi razbijanja srca in vseh ostalih tegob. Vendar sem programiran tako, da se odzovem na tvoja prepričanja. Kar pomeni, da si ti moj gospodar in jaz sem tvoj ponižni sluga.

Ne krivi mene, če me izkoriščaš v druge namene. Delam samo tisto, kar mi ukažejo. In kot kaže, je kar nekaj stvari, katerih te je strah; spremembe, neznano, delanje napak in tvoja vsevednost. Vse tisto kar v resnici potrebuješ za doseganje ciljev in sanj. Res hecno, kako se ljudje bojite teh stvari. Ko sem v službi živali, me resnično uporabijo le takrat, ko se borijo za življenje.

Predlagam, da se nad mojim pismom zamisliš in ga prebereš znova in znova, vse dokler ne boš resnično razumela, kaj sem ti želel sporočiti. Verjamem, da se boš čez nekaj časa zbudila v resnico, da sem jaz, Strah, le tvoj ponižni služabnik. Veselje, ljubezen, božanskost in svoboda bodo takrat postali tvoji nesmrtni prijatelji.

Tvoj zvesti prijatelj,

Strah

                                                                                                                                                                   Nastja

Prihajajoče delavnice