»Sreča je kot marmelada, ne moreš je lepo namazati na kos kruha, ne da bi pri tem vanjo pomočil vsaj en prst.«
Res je! Ko sem želela namazati popečen kruh z najboljšo breskovo marmelado mojega očeta, je ta sladka in lepljiva mezga sicer lepo legla na kos kruha, vendar pa je pristala tudi na mojih prstih, nosu in kotičkih ust, kamor se je ujela, ker sem očitno premalo odprla usta. Šment! Saj sem kot dojenček…zapackana,sita in srečna!
Sreče, ki riše nasmeh na ustnice in iskrice v očeh, se zlahka nalezemo. Kot pa je težko namazati marmelado na kruh, ne da bi se popackal, je tudi srečo težko najti in zadržati, posebno na takšen turoben dan, kot je današnji.
Kljub lepljivim prstom in popackani bluzi, si skoraj vsak dan za zajtrk privoščim marmelado. Domačo breskovo, grenko angleško, s koščki pomaranče ali pa super sladko jagodno, ki ima čisto preveč kalorij. In privoščim si tudi srečo, kljub temu, da sem tečna, nedružabna in hormonsko razpršena.
Rada imam marmelado. Rada sem srečna in rada imam srečne ljudi okrog sebe. Zato bom…
- vsak dan začela s hvaležnostjo v srcu
- predana svojemu cilju in se trudila, da ga uresničim
- premagala strahove in neustrašno sanjala naprej
- vsako priložnost sprejela z odprtimi rokami
- povedala nekomu, da ga imam rada
- nehala pridigati otrokom in partnerju
- vadila prijaznost, ljubeznivost in nežnost
- jokala, kadar bom čutila potrebo, da izjokam bolečino in razočaranje
- zapolnila vsak dan s tistimi stvarmi, ki me veselijo
- verjela, da sem najboljša verzija sama sebe
- uživala v intimnih trenutkih
- potovala naprej in še dlje
…saj sreča ni cilj ampak način potovanja, kjer se prepletajo različni dogodki. Žalostni, razočarani, srečni, veseli in razposajeni. Taki so dnevi in taka sem jaz. Sreča in zmaga se zgodita in me izpopolnita, vendar me ne naučita veliko. Potrebujem vse! Kot ni mavrice brez svetlo zelenega odtenka, tako tudi ni polnega življenja brez solz in grenkobe. In marmelade za zajtrk!
Nastja
