napake

Tat piškotov

Tat piškotov

Kolikokrat se je zgodilo, da si bil prepričan in verjel, da je tisto kar veš edina resnica, resnica vseh resnic in kasneje spoznal, da si bil v veliki zmoti? Verjamem, da se je vsakemu od nas že zgodilo kaj podobnega in da na svetu ni osebe, ki bi bila prikrajšana za tako  izkušnjo.

Večina od nas je tako prepričana vase in misli, da je njegova resnica edina resnica tega sveta. Vendar pa ljudje taki smo in to neprestano delamo. Tako mnogi od nas ponavljamo enake stvari skozi leta, nikoli ne odrastemo, se vedno znova zapletamo v razmerja brez prihodnosti in živimo svojo resnico. Nikdar ne dopustimo možnosti, da drugačno obstaja, da smo zmotljivi in da se je motiti človeško.

Zato se moramo odpreti za mnenja drugih, si priznati, da obstaja tudi druga resnica in da nikakor ne moremo vedeti vsega in se spoznati na vse. Poslušajmo ljudi okrog sebe, več poslušajmo in manj govorimo. Ko smo tiho in samo poslušamo, imamo veliko priložnost naučiti se več. Ideje, izkušnje in spoznanja, ki jih drugi delijo z nami, so dragocene. Sprejmimo tiste, ki so nam všeč. Ne kritizirajmo in ne sodimo. Ne smejmo se jim, če verjamejo v drugačne stvari, saj ne moremo vedeti, katera resnica je prava…naša ali njihova.

V. Cox je napisala ljubko anekdoto, kjer opisuje, kako je neka ženska na letališču čakala več ur, preden se je vkrcala na letalo. Po terminalu je iskala zanimivo knjigo, ki bi ji krajšala dolge ure. Kupila je knjigo in piškote ter našla miren kotiček, kjer se predala branju. Bila je zatopljena v branje a je opazila, da zraven nje sedi moški, ki jemlje njene piškote in jih z užitkom jé. Najprej se ni zmenila zanj, mislila si je samo, kakšen neotesanec je. Grizljala je piškote, gledala razpored letal, ki so pristajala in vzletala in brala knjigo. Piškotov je bilo čedalje manj, postajala je živčna in sama sebi čestitala, ker je ohranila mirne živce in mu ni prisolila klofute.

Izmenično sta segala v vrečko in jedla piškote. Ko je ostal samo še eden, se je spraševala, kaj bo naredil. Mož je vzel zadnji piškot in ga prelomil ter ji z nasmehom na obrazu ponudil polovico. Vzela jo je in si mislila, kakšen človek je; grob, brez kančka olike ali hvaležnosti. Ko se je začelo vkrcavanje na letalo, ki ga je čakala, je občutila veliko olajšanje. Pograbila je torbo, knjigo in užaljeno odšla proti vratom. Ni se hotela niti ozreti, ni hotela videti moža, ki ji je pojedel pol vrečke piškotov. Na letalu se je usedla na sedež, pograbila knjigo, ki jo je že skoraj prebrala in se zastrmela v vrečko piškotov, ki je ležala na dnu njene torbe. Zmajala je z glavo. Nemogoče. “Torej sem jedla njegove piškote”, je z obžalovanjem zamomljala sama sebi. Tista vrečka tam sploh ni bila njena. Prepozno, da bi se opravičila. Prepozno, da bi popravila napako. Spoznala je, da je bila ona nehvaležen tat piškotov.

Nastja

Odvisnik potrebuje tvojo pomoč!

Odvisnik potrebuje tvojo pomoč!

Odvisnost. Beseda, ki se je izogibamo, ki je preprosto ne maramo. Odvisnost od alkohola, drog, interneta, dela, hrane pa še bi lahko naštevali. Odvisniki so izobčeni iz družbe, sramota vsake družine. In malokdo se vpraša, zakaj je prišlo do odvisnosti, kako lahko odvisniku pomagam? Če je to oseba, ki jo srečamo le nekajkrat na leto, se navadno z njo ne obremenjujemo, češ naj si sam pomaga, naj sam najde pot iz pekla v katerega se je prostovoljno podal. Drugače pa razmišljamo kadar je odvisnik kakšen izmed naših najbližjih ali celo član naše družine. Želimo mu pomagati, pa ne vemo kako, s čim naj ga odvrnemo od tega uničujočega, pogubnega dejanja.

Mogoče lahko za začetek raziščeš za kakšno obliko zasvojenosti trpi.  Pozanimaj se na internetu, ki ponuja veliko informacij, nekatere temeljijo celo na različnih raziskavah, ki so jih naredili po svetu. Preberi knjige, ki se dotikajo te tabu teme in lažje se boš spopadel z boleznijo, za katero trpi tvoja ljubljena oseba.

Ja, odvisnost je bolezen. To je naslednja stvar, ki jo moraš razumeti. Ne glede na to, za katero zasvojenost gre, je bolezen. Res pa je, da se metode zdravljenja med seboj močno razlikujejo, vzroki zakaj je prišlo do bolezni, pa so si zelo podobni. Nihče si odvisnosti ne izbere. Na začetku je le ena izmed tistih stvari, ki nam olepša nekaj ur, kasneje pa se vse bolj pogosto zatekamo k tem sredstvom in nazadnje žal ne moremo brez njih.

Odvisniku predlagaj naj najde pomoč. Res je, on je edini, ki bo sprejel odločitev in poiskal pomoč, vendar mu ti lahko vselej priskočiš na pomoč in mu stojiš ob strani. V kolikor pa tvoje pomoči ne bo sprejel, mu lahko svetuješ obisk prijatelja, osebe, ki je že prestala podobno življenjsko preizkušnjo ali pa strokovnjaka, ki mu bo znal svetovati kako naprej.

Naj se o svoji odvisnosti pogovarja z drugimi. Včasih je lahko pogovor odlična terapija, s katero pridobiš povsem drugačen pogled na situacijo. V začetku se bo odvisnik vsem spremembam seveda upiral, saj bodo rušile njegov popoln svet . Vendar pa je ves napor, ki ga boš vložil v pomoč odvisniku malenkost v primerjavi z njegovo ozdravitvijo.
Imej ga rad ne glede na vse!  Vsakega člana družine, ki zboli, negujemo in mu pomagamo, da bi čim prej ozdravel, zakaj torej ne bi pomagali zasvojencu?

Naj se uči iz svojih napak. Zdravljenje odvisnosti je dolgotrajen proces, ki zahteva moč, pozitivnost in vztrajanje. Vsega tega pa ne moreš narediti namesto zasvojenca. On mora biti prepričan, da je nova pot, ki jo je izbral pravilna, on mora vztrajati na tej poti.

Nikoli mu ne postavljaj ultimatov. Tega ne počni nikoli! Tam si, da mu pomagaš, ko te potrebuje in ne da mu postavljaš pogoje kot na primer ; »raje te bom imel, če prenehaš s svojim početjem« ali »zapustil te bom, če se ne spraviš v red«, saj to povzroči še večjo stisko in razočaranje.

Bodi potrpežljiv! Ne pričakuj, da bo s tvojo pomočjo problem rešen en-dva-tri, ker je zdravljenje odvisnosti dolgotrajen proces, z vzponi in padci.

Nikoli ga ne zapusti. To je verjetno najpomembnejša stvar, ki si jo moraš zapomniti kadar pomagaš zasvojencu, ki je tudi del tvoje družine. On je samo bolan in ti mu moraš pomagati, da ozdravi. Če pa izgubiš zaupanje v samega sebe in zapustiš ljubljeno osebo, ki te potrebuje, ga boš pahnil še globlje v brezno odvisnosti.

Nastja
Premaknite se iz cone udobja in zaživite

Premaknite se iz cone udobja in zaživite

Veliko je tehnik, ki jih lahko vsak dan prakticiramo, da bi si zagotovili življenje, kakršnega si želimo. Te majhne spremembe vam bodo pomagale dosegati velike cilje in uspešni boste bolj, kot ste si kadarkoli predstavljali. Vaš uspeh nima meja, meje so le v naših glavah.

Postavljajte si velike cilje.
Prvi korak, ki ga lahko naredite k boljši prihodnosti je, da si postavite velike cilje. To pa je tudi korak, kjer večina ljudi obstane. Večini ljudi se zdi doseganje velikih ciljev tako strašno, da odnehajo preden so sploh začeli. Ampak vi niste večina, in dobro veste, da je ta članek namenjen prav vam. Vzemite si par minut in si predstavljajte, da je za vas vse možno, nato pa napišite kaj bi radi bili, če bi lahko bili vse, kar si želite. Kot je rekel moj dragi prijatelj: Vse je v glavi.

Karkoli že delate, delajte to s srcem in predanostjo.
Naslednji korak na poti do zmage nad samim seboj je popolna predanost vašemu cilju. Vsi uspešni ljudje, so ljudje, ki so popolnoma predani vsemu kar počnejo. Nikoli nič ne naredijo na pol. Kljub temu, da jim nihče ne zagotavlja uspeha, se ne bojijo vložiti vse svoje energije in časa v dosego cilja. Če jim spodleti, se iz neuspeha nekaj naučijo in delajo naprej. Takšni ljudje vedno tvegajo, saj vedo, da brez tveganja ni uspeha.

Premaknite se iz cone udobja.
Tretji korak je motivacija, da se premaknete iz cone udobja. Da se soočimo s svojimi strahovi je potrebnega veliko poguma, vendar pa se včasih moramo počutiti neudobno, da bi se lahko naučili živeti in preživeti v takšnih situacijah. Cona udobja je eden največjih ubijalcev človeškega potenciala. Ko je ljudem udobno, naredijo vse, da bi tako tudi ostalo. Velikokrat odlične priložnosti zdrvijo mimo njih, medtem ko oni vztrajajo v svojem majhnem svetu, kjer ni prostora za rast in razvoj. Prizadevati si moramo za nenehni premikv smer svojih ciljev in ambicij, pri tem pa se moramo biti pripravljeni soočiti z novimi izzivi, ki nam omogočajo rast in osebnostni razvoj.

Zaupajte, da vam bo življenje prineslo samo tisto, kar je najboljše za vas.
V življenju se vsi srečujemo s situacijami v katerih moramo imeti zaupanje, saj nimamo nobenih zagotovil za uspeh. Pogumni ljudje so tisti, ki verjamejo, da je vse mogoče in si postavljajo velike cilje, ki jih uresničujejo korak za korakom, brez zagotovila, da bo njihov trud prinesel rezultate. Kakorkoli že, če na vsak uspeh gledamo, kot na novo izkušnjo in na vsak neuspeh, kot na pomembno lekcijo, potem se nimamo ničesar bati, saj je vsaka izkušnja dragocena. Kot je nekoč nekdo zapisal: “Uspehi nam prinesejo lepe spomine, neuspehi pa pomembne lekcije”

Ne bojte se neuspeha.
Vsi se moramo naučiti, kako se spopasti s strahom pred neuspehom. Za vsakodnevno življenje, ki nam prinaša kar nekaj izzivov, je potrebnega veliko poguma. Včasih bi najraje ostali doma v topli postelji, da se nam ne bi bilo potrebno soočiti z življenjem. Vendar pa se moramo naučiti, da se je motiti človeško in da je delanje napak nujno, če se želimo učiti, rasti in se razvijati. Soočiti se moramo s strahom predneuspehom in se zavedati, da je vsak neuspeh odskočna deska do uspeha, če smo se pripravljeni iz neuspeha kaj naučiti.

Soočite se s svojimi strahovi.
Če se resnično želite razviti in zaživeti polnejše in lepše življenje, potem se morate nenehno izpostavljati situacijam, ki vas strašijo. Vzemite si čas in zapišite vse situacije, katerih vas je strah in ki vam povzročajo stres. Potem za vsako od teh situacij zapišite kaj je najslabši in najboljši možni izid. Odločite se, da boste pripravljeni sprejeti najslabši možni izid, nato pa se načrtno podajte v te situacije in ne pustite, da vas strah ovira pri tem. Ko bo dogodek za vami, boste opazili, da je bil strah popolnoma odveč in začutili svojo notranjo moč, ki je bila zaradi strahu ohromljena.

Bodite pripravljeni, da boste delali napake.
Enkrat za vselej se moramo naučiti, da so napake del učenja, rasti in razvoja. Vsi uspešneži kar naprej sprejemajo odločitve, delajo napake, se iz njih naučijo, se izpopolnijo in nadaljujejo. To niso nezmotljivi ljudje, kot si predstavljamo nekateri, ampak so ljudje ki naredijo več napak, kot povprečni ljudje, vendar se iz njih vedno naučijo, kolikor je le mogoče. Več napak boste naredili, pametnejši boste postali in večja je verjetnost, da boste dosegli zastavljene cilje.

Zavedajte se, da ste sami odgovorni za svoje življenje.
Pomembno je, da se zavedamo, da smo popolnoma odgovorni za vse, kar se nam dogaja. To pomeni, da smo odgovorni za rezultate, ki smo jih dosegli v življenju. Nikakršne potrebe ni, da bi svojo odgovornost prelagali na druge in jim očitali, da so oni odgovorni za naša življenja. Ko gre nekaj narobe je veliko bolje, da se osredotočimo na rešitev, kot na problem. Namesto, da se sprašujemo: “Kdo je kriv”, se raje vprašajmo: “Kaj je naslednji korak, ki ga v dani situaciji lahko naredimo, da bi prišli do rešitve”.

Vztrajate dlje od večine.
Zadnji korak na poti k uspehu je vztrajnost. To je lastnost, ki vam garantira uspeh. Vaša pripravljenost da vztrajate, ko vsi drugi prenehajo, vam takoj prinese več možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev. Pri 30 letnem proučevanju uspešnih ljudi so znanstveniki ugotovili, da je vztrajnost skupni imenovalec vseh uspešnežev. Za trenutek se prepustite domišljiji in si predstavljajte maratonce. Kljub temu, da so na koncu z močmi, dobijo nov zagon ko zagledajo ciljno črto. Tako je tudi z nami. Z jasno vizijo in dobro začrtano potjo lahko pridemo kamorkoli si želimo.

Marja Koren

Prihajajoče delavnice