Rodiš se. Hodiš v šolo. Izdeluješ. Delaš domačo nalogo. Obiskuješ krožke. Se zaljubiš. Opraviš maturo. Iščeš službo. Najdeš zaposlitev. Zaslužiš. Se razideš s prvo ljubeznijo. Pridno delaš in zaslužiš še več. Prihraniš kak €vro. Srečaš nekoga. Se zaljubiš. Ga povabiš v kino. Na pizzo. Na izlet. Se preseliš v skupni brlog. Se poročiš. Delaš. Služiš d€nar. Napreduješ v službi. Zaslužiš več d€narja. Imaš otroka. Kupiš hišo in psa. Še bolj pridno delaš. Služiš d€nar. Vsako jutro vstaneš. Pelješ psa na sprehod. Čakaš, da opravi svoje. Greš v službo. V službi delaš. Prideš domov. Ješ. Gledaš televizijo. Imaš še enega otroka. Nakupuješ. Kosiš travo pred hišo. Služiš d€nar. Za praznike obiščeš starše. Imaš še enega otroka. Kupiš avto za svojo veliko družino. Kupiš igralne konzole za svoje otroke. Prenosnik za ženo. Greš v kino in si ogledaš romantično komedijo. Služiš še več d€narja. Greš na počitnice. Pelješ družino v Mc Donald’s. Pokličeš vodovodarja kadar se zamaši odtok. Delaš. Plačaš položnice. Včasih rečeš ženi “rad te imam”. Vpišeš otroke v šolo. Hodiš na govorilne ure. Hodiš v službo, služiš d€nar. Greš na referendum. Pelješ otroke na rojstnodnevno zabavo. Za Valentinovo kupiš rdečo vrtnico za ženo. Greš na obletnico mature. Podučiš otroke o raznih “zadevah”. Služiš d€nar. Pošlješ otroke na fakulteto. Kupiš tablete proti bolečinam. Pridobiš nekaj kilogramov. Postaneš dedek. Nehaš služiti d€nar. Greš v pokoj. Obiskuješ zdravnika. Se postaraš. Umreš.
Kaj je smisel vsega tega? Kaj je namen življenja… mojega, tvojega? Je to nenehna dirka za denarjem, dobro službo, mladostnim videzom, bitka z razvajenimi otroci in navskrižja z nezadovoljnim partnerjem? Čas, ta brezplačna dobrina, s katero nas večina ravna zelo negospodarno, pa neslišno drvi mimo nas, saj smo preveč zaposleni z reševanjem problemov drugih, z nakupovanjem, z obrekovanjem, z branjem rumenega tiska. Tekmujemo. Ne znamo se pogovarjati. Ne vemo kako odpustiti. Nismo zmožni poslušati. V tej začarani bitki preživetja izgubljamo stik s sabo. Ne prepoznamo klica duše, ki kriči na pomoč… to ne deluje! Zbudi se!
Pojdi in na belo platno naslikaj najlepšo sliko svojega življenja, ki ji lahko dodajaš detajle po mili volji. Vsak dan sproti. Poišči tisto kar te veseli in počni to z vsem srcem in vso dušo, dokler ti ne zmanjka moči. Postani spet živ. Živi in nehaj samo obstajati. Bodi preprost, osredotočen na tisto, kar ima zate ta trenutek največji pomen. Smisel življenja je tisto, zaradi česar oživi vsak najmanjši delček mene, tebe. Je veselje, smeh, ljubezen… je življenje. Si se prebudil?
Nastja
