Motivacija

Moj svet

Moj svet

Živim v svojem krhkem svetu, ograjenem z visokimi zidovi. Brez oken, brez vrat. Mirno in spokojno. Sonce sije, včasih pada dež. Neviht in vetra ne poznam. Verjamem, da živim. Prepričana sem, da je moje življenje lepo.

Nekega večera pa …ugotovim, da ne živim. Obstajam v stanju, ki je podobno hibernaciji. Simptomi se zlahka opazijo. Bolesten nemir. Pomanjkanje veselja. Nezanimanje. Brezizraznost na obrazu. Motne oči. Enoličnost. Dolgočasje. Velike količine hrane in pijače.

Ja, tudi v moje življenje se je prikradla ta potuhnjena bolezen. Bolezen, ki zahrbtno napada vse več ljudi. Večina od nas se je ne zaveda. Delamo v pisarnah. Vozimo avto. Vzgajamo otroke. Klepetamo o vremenu in politiki. Životarimo.

In potem doživim šok. Dobra knjiga, srečanje s prijateljem, pesem ali pogovor z neznancem. Prebudim se. Zavem se, da moje stanje, katerem sem preživela toliko časa, vodi v gotovo smrt. Nanjo še nisem pripravljena. Zbujena sem. Pripravljena na življenje. Vem pa, da se nekateri ljudje nikoli ne zbudijo. Si med njimi tudi ti?

Nastja

10 zmot

10 zmot

1. Sam = osamljen

Biti sama ne pomeni vedno, da sem osamljena. Tako kot razmerje ne pomeni vedno veselja. Ko sem sama s sabo je včasih samotno, ko pa sem sama v razmerju z drugim, je žalostno in samotno. Če se v razmerju ne počutim dobro in če stvari niso take kot jih želim, si bom vzela čas za razmislek. Preživela ga bom s svojim najljubšim bitjem – s seboj. Poglobila se bom vase in razmislila o stvareh, ki me vedno znova razočarajo. In naslednjič, ko se bo začelo moje razmerje potapljati, bom pripravljena odplavati proti obali.

2. Sreča = bogastvo

Če sem srečna, ker imam veliko stvari in si ne želim ničesar več …je to sreča? Ne, sreča je hvaležnost za vse kar imam in potrpežljivo čakanje na vse tisto kar še pride. Včasih se v tem divjem pehanju za dosežki niti ne zavem, koliko drobcenih biserov mi vsak dan polepša moje življenje. Hvaležna sem za vsak čudovit trenutek.

3. Bolečina = krvava rana

Nikdar ne smem podcenjevati bolečine, ne tvoje in ne moje. Vsi se borimo. Nekateri so mojstri v skrivanju in prikrivanju, nekaterim se bolečina vidi v očeh. Nikdar ne obsojam in ne opravljam – to je potrata časa in energije. Tisti, ki to počne, naj raje izkoristi čas za pomembne stvari.

4. Življenje = ravna cesta

Negativne misli so kot luknje v asfaltu. Če sem neprevidna in stopim vanjo, se lahko poškodujem. Vedno lahko izbiram po kateri poti bom šla naprej,

vedno lahko izbiram svoje misli in svoje občutke. Spremenim lahko določene stvari in spremenim lahko svoje misli o tem česar ne morem spremeniti. Lahko se odločim in grem naprej. Kljub luknjam in ovinkom.

5. Jaz = ženska z naslovnice Cosmopolitana

Želim si biti lepa kot je znana manekenka, ki krasi zadnjo izdajo naslovnice popularne revije. Brezhibna polt, božanski nasmešek, valoviti kodri in izklesano telo. Toda zakaj bi si želela biti kopija nekoga? Sem najbolj posrečen original same sebe in občutki, ki me ob tem navdajajo so prav tako originalni …niso kopija občutkov tiste manekenke, ki se mi smehlja iz naslovnice.

6. Izbranec = blagostanje

Sprašujem se ali je res, da je blagostanje dano le peščici izbrancev? Če to drži, so ti res hvaležni za vsak dan, ki ga preživijo? Nisem med izbranci vendar pa vsako jutro sama sebi rečem: “Danes bo čudovit dan.” In vsako popoldne najdem vsaj en razlog, da si rečem: “Danes je čudovit dan.” In preden zvečer zaspim si priznam: “Danes je bil čudovit dan.” In vem, da bom nekega dne, ko se bo luna neštetokrat zvrstila v vseh menah, z veseljem pogledala nazaj in rekla: “Živela sem čudovito življenje.”

7. Preizkušnje = nepotrebno

Vem, da se morajo zgoditi padci, da se lahko poberem in začnem znova. Vem, da morajo v moje življenje vstopiti napačni ljudje, da jim potem sledijo pravi. Vem, da se moram včasih počutiti šibko, da se lahko kasneje zavem, kako močna sem v resnici. Vem, da bom morala srečati veliko ljudi, preden bom našla tistega, ki ga resnično ljubim.

8. Moč = neobčutljivost na bolečino

Najmočnejši ljudje so tisti, ki občutijo bolečino, jo sprejmejo, se naučijo lekcije in jo predelajo. Za to je potreben pogum. Vzela si bom čas za razmislek, jok, počitek in pogovor s seboj. Nato se bom vrnila v ring in borila se bom kot še nikdar do sedaj.

9. Občutek = beseda

Kadar resnično občutim preden poimenujem občutek z besedo, je potrebna samo ena sama beseda. Nič razlaganja na dolgo in široko. Občutim ljubezen
preden rečem “ljubim te”. Občutim hvaležnost preden izgovorim “hvala”. Občutim ponižnost preden rečem “žal mi je”. Občutim olajšanje preden rečem “odpustim ti”. In če te besede izgovorim z občutkom, sežejo naravnost do srca.

10. Sanje = potrata časa

Nekje me čaka nekaj neverjetnega in samo vprašanje časa je, kdaj si bom drznila uresničiti svoje sanje. Največja presenečenja so tista, ki so mojim očem nevidna vendar pa jih čutim globoko v srcu. Sanjam vsak dan in ni mi žal časa, ki ga posvečam svojim sanjam.

 

Nastja

Živela sem

Živela sem

Včeraj sem utrujeno odprla oči in s težavo začela nov dan. Biti ali ne biti …to vprašanje mi je padlo na pamet …Shakespeare …si mislil tako kot jaz? Lahko se odločim, da sem/biti …ali se odločim, da nisem/ne biti.

Včeraj me ni bilo. Bila sem lupina, ki je mislila z drugimi glavami, kajti vedno so drugi več vedeli in imeli bolj prav. Čutila sem s srcem to, kar so čutili drugi, čeprav je moje krvavelo in hrepenelo …bom že počakala …še nisem na vrsti … Govorila sem besede, ki so jih drugi želeli slišati od mene, mene pa je stiskalo v prsih in grlu, ker to niso bile moje besede, niso bile moje misli. Z mize obilja sem pobirala drobtine; hvalila stvari, ki tega niso bile vredne; se smejala puhlosti, ki niso bile smešne …Ljubila …kako težko mi je bilo reči “ljubim te”. Pa sem rekla, ker sem morala, ker se pričakuje in …

Mene ni bilo več, umrla sem …skoraj.

Danes sem. S spoznanjem, da sem bila sama sebi največja ovira, da si nisem upala, da si nisem dopustila, da se nisem ljubila, cenila, spoštovala … Danes sem si snela maske in pod njo našla SEBE … Kdo si, sem se vprašala. Jaz, sem dobila odgovor od glasu, ki mi je bil znan. Jaz sem …tista, ki sem čakala, kdaj me boš poklicala, kdaj me boš začutila in povabila v svoje življenje …

Po licu so mi polzeli biseri, ko sem spoznala SEBE in ko sem začutila kako preprosto je samo BITI, kako lepo je objeti SEBE in se podati v življenje s tako čudovito osebo.

Nataša

..občutki po udeležbi Začetnega seminarja ThetaHealinga.

50 vprašanj

50 vprašanj

Vprašanja, ki ti dajo misliti. Ker včasih je ravno postavljanje pravih vprašanj, odgovor.

1. Koliko let bi imel, če ne bi vedel za svojo starost?
2. Kaj je slabše, neuspeh ali nikoli poskusiti?
3. Če je življenje tako kratko, zakaj počnemo toliko stvari, ki nam niso všeč in tistih, ki jih imamo radi pa ne počnemo?
4. Ko je vse rečeno in storjeno, ali boš povedal več kot si storil?
5. Katera je tista ena stvar, ki bi jo najraje spremenil na svetu?

6. Če bi bila sreča v nacionalni valuti, kakšno bi bilo delo, ki bi te naredilo bogatega?
7. Ali delaš to v kar verjameš, ali se skušaš zadovoljiti s tem kaj počneš?
8. Če bi bila povprečna življenjska doba ljudi 40 let, kako bi živel svoje življenje drugače?
9. Do katere mere si dejansko kontroliral pot, ki jo je ubralo tvoje življenje?
10. Kaj te bolj skrbi? Če delaš stvari pravilno ali če delaš prave stvari?

11.Imaš kosilo s tremi prijatelji, ki jih spoštuješ in občuduješ. Vsi so začeli kritizirati tvojega tesnega prijatelja, a ne vedo, da je tvoj prijatelj. Kritika je neokusna in neupravičena. Kaj narediš?
12. Če bi lahko ponudil ob rojstvu otroka le en nasvet, kakšnega bi dal?
13. Bi kršil zakon, da bi zaščitil ljubljeno osebo?
14.Ali si že kdaj doživel, da si v nečem videl norost in kasneje tam sprevidel ustvarjalnost?
15. Kaj je tisto, kar veš narediti drugače kot večina ljudi?

16. Kako to, da stvari, ki tebe naredijo srečne, ne osrečijo še vseh ostalih ljudi?
17. Kaj še nisi storil pa si to resnično želiš narediti? Kaj te ovira pri tem?
18. Se oprijemaš nečesa, kar bi moral izpustiti, da gre svojo pot?
19. Če bi se moral preseliti v drugo državo, kam bi se preselil in zakaj?
20. A pritisneš gumb na dvigalu več kot enkrat? Ali res verjameš, da naredi to dvigalo hitrejše?

21. Bi bil raje zaskrbljeni genij ali vesel naivnež?
22. Zakaj si ti, ti?
23. Si takšen prijatelj, kakršnega si sam želiš imeti?
24. Kaj je huje? Ko se dober prijatelj odseli ali ko izgubiš stik z dobrim prijateljem, ki živi
prav v tvoji bližini?
25. Za kaj si najbolj hvaležen?

26. Kdaj je čas, da prenehaš računati tveganja in koristi, in samo greš naprej ter delaš tisto, kar veš, da je prav?
27. Bi raje izgubil vse svoje stare spomine ali pa nikoli bil zmožen ustvariti novih?
28.Kako bi živel svoje življenje, če bi ti preostal še en teden? Kako bi živel svoje življenje, če bi imel na voljo 5 let? Kako bi živel svoje življenje, če bi vedel, da boš živel večno?
29. Ali se je tvoja največja bojazen kdaj uresničila?
30. Se spomniš 5 let nazaj, ko si bil zelo vznemirjen? Si še danes mnenja, da je bilo vredno tako odreagirati?

31. Kateri je tvoj najsrečnejši spomin iz otroštva? Zakaj je tako poseben?
32. Kdaj v tvoji bližnji preteklosti si se počutil najbolj strastno in poln življenja?
33. Če ne zdaj, potem kdaj?
34. Če še nisi dosegel tistega kar želiš, kaj imaš za izgubiti?
35. Si že kdaj preživel čas z nekom, ki ni rekel ničesar in te je obšel občutek, kot da je bil to najboljši pogovor do sedaj?

36. Zakaj religije, ki podpirajo ljubezen, povzročajo toliko vojn?
37. Ali je mogoče brez dvoma vedeti, kaj je dobro in kaj zlo?
38. Če bi sedaj dobil milijon evrov, bi dal odpoved v svoji službi?
39. Ali bi raje imel manj dela ali več dela v katerem dejansko uživaš?
40. Ali se počutiš, kot da si živel ta dan že stokrat prej?

41. Bi bilo tvoje življenje boljše ali slabše, če bi vedel, dan, čas in kraj, ko boš umrl?
42.Če bi vedel, da bodo vsi ljudje, ki jih poznaš, jutri umrli… koga od njih bi danes obiskal?
43. Bi bil pripravljen zmanjšati svojo pričakovano življenjsko dobo za 10 let v zameno, da bi postal zelo privlačen ali slaven?
44. Kakšna je razlika med obstajati in resnično živeti?
45. Če se učimo iz naših napak, zakaj nas je vedno tako strah, da bi naredili napako?

46. Kaj bi storil drugače, če bi vedel, da ti nihče ne bo sodil?
47. Kdaj si nazadnje zaznal zvok svojega dihanja?
48. Kaj imaš rad? Je katero od tvojih preteklih dejanj izražalo to ljubezen?
49. Če pomisliš za 5 let nazaj, se spomniš kaj si naredil včeraj? Kaj pa dan pred tem? Ali dan pred tem?
50. Odločitve so se začele prav zdaj! Vprašanje je: Ali se boš odločal sam zase ali boš dovolil, da drugi odločajo namesto tebe?

Življenje je učenje

Življenje je učenje

…in potem se naučiš, da je neskončna razlika, če nekoga držiš za roko in ne zahtevaš njegove duše, da ljubezen ne pomeni opore in družba ne pomeni varnosti. In naučiš se, da poljubi niso pogodbe in darila ne obljube, sprejmeš svoje poraze z dvignjeno glavo in gledaš naprej, s ponosom ženske in ne obžalovanjem deklice.

In naučiš se, da gradiš svoje poti danes, saj razmočena zemlja jutrišnjega dne mogoče ne bo zdržala, cesta prihodnosti pa se lahko konča kot slepa ulica v puščavi.

In čez čas se naučiš, da tudi preveč sončnih žarkov opeče, da je vrtnarjenje prijetno opravilo, ko v duši vzniknejo najčudovitejši cvetovi in ne čakaš na dan, da te bo nekdo presenetil s šopkom rož. In naučiš se potrpežljivosti in vztrajnosti, naučiš se biti trden in zaveš se, da si vreden. In z vsakim dnem
se naučiš več …

Nastja

Nič ni narobe

Nič ni narobe

Si že kdaj opazil, kako je tvoje življenje doseglo čisto nove dimenzije, ko si se odločil za spremembo?

Jaz sem. Počutila sem se drugačno. Drugače sem se odzivala na izzive, ki mi jih je pred noge metalo življenje, drugače sem razmišljala, uporabljala sem druge besede. In stvari, ki so ždele na štartu so začele same od sebe dirjati proti cilju. Z lahkoto sem se prilagodila situacijam. Stvari, ki sem jih iskala so me našle. Priložnosti so se zgodile. Vrata so se odprla. Stvari so se postavile na svoje mesto. Življenje je postalo enostavno.

Tako enostavno, kot takrat, ko ti uspe zlesti na desko in ujeti val, ki te potem ponese vse do obale, ti pa uživaš v prijetni vožnji.

Prijetna vožnja pa navadno traja le nek določen čas. Potem se konča. Nobena sila te več ne potiska naprej, moč čudežno izgine. Če hočeš še enkrat zajahati val in se peljati na obalo, moraš skočiti v vodo in začeti z veslanjem nazaj na odpro morje. Veslanje je vse prej kot enostavno. Vse je v mišicah, odločenosti, trmi in vztrajnosti. Premagati val za valom. Kljubovati morskemu toku. Odločiti se in uspeti kljub naporu.

Tukaj nas večina obupa. Vsi si želimo vznemirljive vožnje, adrenalina, sprememb. A le redki se odločijo in nadaljujejo oziroma začnejo znova. Naučeni smo bili, da mora biti vse dosegljivo z minimalnim vložkom energije in vse mora biti hkrati tudi zabavno. In ko stvari postanejo zapletene je nekaj hudo narobe. Pa je res?

Ne, nič ni narobe!

Nastja

V katero smer hodiš?

V katero smer hodiš?

S kom se v življenju največ ukvarjaš? Pomisli, komu največkrat daješ raznorazne nasvete in modrosti in mu govoriš na kakšne načine si naj uredi življenje. Kakšen odnos imaš do tistega, ki te užali, prizadene, razjezi ali ne naredi nečesa po tvoji volji? Koga največkrat okriviš za tisto, kar se ti godi v življenju? Si to ti? Ali vsi ostali?

Večinoma ljudje hodimo stran od sebe in si zatiskamo oči pred resnico – navsezadnje je tako tudi najlažje. Najlažje se je ukvarjati z drugimi ljudmi. Najlažje je nekatere ljudi kar tako izbrisati iz svojega življenja in se pretvarjati, da jih več ni. Najlažje je iskati krivca zunaj sebe. Najlažje se je izogibati situacijam, ki nam niso všeč. Najlažje je živeti v svetu lastnih iluzij.

Najlažje je hoditi stran od sebe. Vse do tistega dne, dokler ne prideš do spoznanja, da si prišel do konca slepe ulice. Takrat imaš na voljo dve izbiri. Boš ostal tam in se zasidral v svoji coni udobja? Ali se boš premaknil in obrnil proti sebi ter se začel korak za korakom poglabljati vase?

Izbira je tvoja.

Vsako bitje, ki ti pride na pot, je tukaj z namenom in zate. Je tvoj učitelj, ki ti preko lekcij pomaga, da prideš do novih spoznanj in globlje vase. Postavlja ti ovire, te prizadene, zavrne, zapusti, prekriža poti, poruši cilje in sanje, ki jih imaš zgrajene … Takrat pa je od tebe odvisno v katero smer se boš obrnil. Boš to sprejel in pogledal od kod vse to izvira in kaj se imaš iz te situacije naučiti ali se boš temu upiral, igral žrtev ter krivil vse druge za to kar se dogaja?

Izbira je tvoja.

Vse osebe in vsi dogodki iz preteklosti, so te pripeljale do sem, kjer si in da si to, kar si. Zahvali se jim za vse darove in vse vloge, ki so jih odigrali. Mogoče gojiš do katerega od njih zamero, jezo, maščevalnost, bolečino? Tukaj so bili namreč zate.

Živi

Živi

Ko je moj cilj preživeti, hodim po znani in varni poti. Ne zmenim se za sanje, možnosti in priložnosti, ki mi jih ponuja svet.

  • Ko pa se odločim, da bom živela, zvesto sledim stvarem, ki me veselijo, navdihujejo in vodijo tja, kjer se počutim najbolje.

Ko se trudim zgolj preživeti, so moji dnevi sivi, zlivajo se v neskončen niz dolgočasnih navad in vsakodnevne rutine.

  • Ko zares živim, se vsak moj dan začne s smislom, nadaljuje z namenom in konča s sklepom, da je bil to najboljši dan v mojem življenju.

Ko zmorem dan le preživeti, se mi ves svet kaže kot tragedija na obrabljenem odru, kjer igralci v strahu in brezvoljnosti, postopajo po škripajočih deskah in čakajo na konec.

  • Ko pa živim je moj svet velika arena, osvetljena z neštetimi reflektorji, ki mi razkrivajo skrivnosti tistega dne in me usmerjajo v raziskovanje in ustvarjanje.

Ko je moj edini cilj, da preživim še en dan, se vse vrti okoli mene. Sebičnost je ta dan glavna junakinja, preračunljiva gospodična, ki nerada dela usluge drugim in skrbno pretehta, kaj bo dobila v zameno.

  • Ko dan živim je moje edino veselje pomagati ljudem, jih poslušati in jim stati ob strani. Brez pričakovanj. Brez plačila. Celo brez zahvale.

Ko preživim še en siv in turoben dan, se trudim za preživetlje zgolj zato, da premagam vse, ki mi pridejo nasproti in ob koncu dneva zgrabim največjo nagrado.

  • Ko živim je moj dan kjub dežju sončen. Vesela in zadovoljna razdajam mir, razumevanje in ljubezen.

Ko uspem preživeti dan, usmerim vso energijo v preživljanje. Ne menim se za ljudi, živali ali naravo. Vsi so tu zaradi mene in mojih potreb, potreb po premagovanju osamljenosti, potreb po hrani in zraku.

  • Ko živim vidim lepoto vsepovsod. Ptice me s svojim petjem nežno prebudijo, sonce me objame s svojimi toplimi žarki, sosedov maček se prijazno podrgne ob moje noge in voznik v avtomobilu mi z nasmehom ustavi pred prehodom za pešce. Ta dan smo vsi eno. Ta dan smo vsi ljubezen.

Ko vse svoje moči usmerim v to, da preživim dan, me zanima le še to, kaj si drugi mislijo o meni.

  • Ko resnično živim sem srečna in hvaležna, da sem jaz – najboljša in edina različica sebe.

 

Nastja

Trenutek

Trenutek

Ta trenutek. Ta tukaj in zdaj. Ta ima odgovor na moje vprašanje. Ima modrost in razumevanje. Sedi in čaka. Potrpežljivo. Vedno.

Ta trenutek prav in narobe ne obstajata. Ta trenutek se odločim. Odvržem meč bolečine in pogumno stopim v objem Ljubezni.

Vdihnem ta čudovit trenutek. Neskončen kot vesolje. Čaroben kot utrip srca, ki ga čutim v sebi. To je trenutek, ki sem ga čakala. Trenutek, ko vse kriči “pojdi!”

V tem čarobnem trenutku ni meje med preteklostjo in sedanjostjo. Med vsemi in nobenim in enim. Sem samo jaz. In ta čarobni trenutek.

Ta trenutek je vse čarobno. Živi. In nič več. In nič manj. Samo sedaj. Ne morem mu zbežati. Se skriti in upati, da me ne najde. No, če se potrudim, ga lahko ignoriram. Ampak trenutek bo kljub temu vztrajal. Vabil me bo v svoj objem. Zakaj bi se mu upirala? Sem tukaj, ta trenutek. Ne prejšnji, ne naslednji. Točno ta. Ta čarobni trenutek, sedaj.

 

Nastja

Si upaš?

Si upaš?

Tvegaj. Govori resnico. Pojdi na zmenek z nekom, ki niti približno ni tvoja duša Dvojčica. Reci ne. Zapravi ves denar, ki ga imaš ta hip v denarnici. Ogovori naključnega sprehajalca. Bodi spontan. Reci ljubim te. Zapoj na ves glas. Smej se neumnim šalam. Jokaj. Oprosti. Povej nekomu koliko ti pomeni. Brez ovinkarjenja povej bedaku kaj si misliš o njem. Smej se dokler te ne zgrabijo krči v trebuhu. Živi Življenje. Ne obžaluj ničesar.


Nastja

Avtobiografija v petih kratkih poglavjih

Avtobiografija v petih kratkih poglavjih

I. Poglavje

Hodim po ulici. Na pločniku opazim ogromno luknjo. Padem vanjo. Izgubljena sem. Popolnoma nemočna. Da sem padla v to luknjo res ni moja krivda. Celo večnost traja, da najdem pot ven.

II. Poglavje

Hodim po isti ulici. Spet opazim tisto ogromno luknjo, ki zija na sredini pločnika. Delam se kot da je ne vidim. Ignoriram jo. Spet padem vanjo. Ne morem verjeti, da sem se spet znašla v tej isti luknji. Ni moja krivda, da sem tukaj. Spet preteče veliko časa, da se nekako izvlečem iz nje.

III. Poglavje

Spet hodim po isti ulici. Tam je tista velika luknja v pločniku. Vidim jo. Spet padem vanjo. Tako iz navade. Oči imam odprte. Dobro se zavedam kje sem. V luknji. In tukaj sem po svoji krivdi. Takoj zlezem ven.

IV. Poglavje

Hodim po tisti ulici. V pločniku je spet tista velika luknja. Izognem se ji.

V. Poglavje

Izberem si drugo ulico.

To je tudi moja zgodba. Poglavja so v resnici precej daljša, saj sem samo za plezanje iz luknje porabila veliko časa. Preveč. Preveč časa in preveč energije. Zato ti predlagam, da se ne bojiš zaviti na stransko pot, na tisto, ki je ne poznaš. Res bo lahko vijugasta, prašna in neoznačena. Svetujem ti, da odvržeš obrabljen zemljevid in stopiš na to novo, neznano pot! Pojdi, zaupaj svojim občutkom, ti so najboljši kažipot.

Njošul Khenpo je avtor avtobiografije, po kateri je povzeta zgornja zgodba.

Nastja

Opomnik za vsak dan

Opomnik za vsak dan

  1. Sam s sabo ravnaj kot si želiš, da drugi ravnajo s tabo. Bodi ponosen na to kar si. Nauči se biti sam sebi najboljši prijatelj, saj se velikokrat zgodi, da se zapleteš v past in postaneš sam sebi največji sovražnik.
  2. Največje ovire v življenju so ovire v tvoji glavi. Skrb ne bo nikdar spremenila končnega rezultata. Ko izgubiš razlog za nadaljevanje tistega kar si začel, moraš najti razlog za ponoven začetek.
  3. Včasih se je treba lotiti zadeve kljub temu, da se tega bojiš. Zberi pogum in se odrini naprej. Čudeži se dogajajo takrat, ko vložiš enako količino energije v svoje sanje in svoje strahove.
  4. Prostor kjer je vse mogoče je v tebi – najdi ga! Začne se s sanjami. Če sanjam dodaš zaupanje se rodi prepričanje. Temu dodaj predanost in že imaš cilj tam nekje na obzorju. Z vložkom aktivne energije vse to postane del tvojega življenja. Odločenost plus čas in sanje in že imaš resničnost.
  5. Ne štej stopnic na stopnišču, naredi prvi korak! Ta je navadno najtežji. Vendar pa je vsak naslednji vedno lažji. In z vsakim korakom si bližje tistemu kar iščeš.
  6. Ne vračaj se v preteklost, tam ni nič novega! Sprejmi kritiko, odpusti si in pojdi naprej. Naj stari problemi ostanejo tam kamor sodijo – v preteklosti. Osredotoči se na naslednji korak. Zavestno se loti te naloge, saj tukaj avtomatizem odpove.
  7. Ne glede na to, kako zapletene so bile stvari včeraj, imaš možnost, da se danes izkažeš boljše! Ne pričakuj, da se bo to zgodilo takoj in ne obupaj. Bitka, ki jo biješ ti bo dala novih moči in novih spoznanj. Nauči se. Ne predaj se.
  8. Ne pozabi živeti! Z vsem srcem verjemi v svoje sanje in vztrajaj na poti, ki pelje do cilja. Sreča in uspeh sta rezultat tveganih a premišljenih odločitev. Zmoreš, zato zapusti cono udobja in začni živeti.
  9. Ti si ti in pika. In drugi so lahko samo to kar so. Včasih bi bil rad kipar in iz ljudi izklesal tisto obliko, ki si jo želiš; kar si predstavljaš, potrebuješ, ljubiš … po čemer hrepeniš. To pa je v nasprotju z realnostjo. Pokaži ljudem okrog sebe, da jih imaš rad prav take kot so, z lastnostmi, ki jih naredijo unikatne. In ne pozabi tega pokazati tudi sebi.
  10. Dihaj. Včasih si dovoli in ne počni nič drugega. Ustavi se kadar potrebuješ odmor, zahvali se za vse kar imaš in bodi ljubezen.

Nastja

Daljinski upravljalnik

Daljinski upravljalnik

… je naprava na baterije, ki nam s pritiskom na gumb omogoča upravljanje vsemogočih stvari, medtem ko smo oddaljeni od naprave, ki jo želimo upravljati. Fantastična pogruntavščina. Univerzalnega lahko naročiš na spletu, v akciji in z brezplačno dostavo. Super!

Naročila bi daljinski upravljalnik za življenje in s pritiskom na:

→ “premor” bi lahko zamrznila vse tiste lepe trenutke, ki jih želim obdržati za vedno
→ “previjanje nazaj” bi mi omogočilo še enkrat podoživeti želene trenutke ali pa popraviti napake in delovati bolj premišljeno
→ “hitro previjanje naprej” bi me prestavilo na želeno točko v prihodnosti
→ “izklop zvoka” bi utišala vse tiste zlobne komentarje, pogovore brez smisla in neprijazne besede
→ “podnapisi” bi mi olajšali komunikacijo na počitnicah ali delu v tujini
→ “počasno predvajanje” bi mi pomagalo natančno preučiti situacije v katerih sem ravnala napačno, sebi in drugim v škodo
→ “nastavitev glasnosti zvoka” bi mi prišla prav, ko bi želela malo utišati najstniško nerganje
→ “prejšnji/naslednji kanal” bi me prestavil v prejšnje oziroma naslednje poglavje v življenju
→ “vklop/izklop” bi uporabila takrat, ko bi potrebovala akcijo oziroma počitek

S pomočjo daljinskega upravljalnika bi lahko počela še vrsto drugih stvari. Vendar pa nisem prepričana, če bi želela s pritiskom na en gumb pred-nastaviti svoje življenje. Lahko bi zamrznila tiste čudovite trenutke v življenju, ki jih nikdar nočem pozabiti … in bila ujetnica enega ali več trenutkov, ponavljajočih se v nedogled.

Previjanje nazaj bi mi res pomagalo podoživeti različne situacije, popraviti napake ampak vedno bi živela v preteklem času. Hitro previjanje naprej na tisti trenutek v prihodnosti, kjer se bodo uresničile vse sanje in bodo doseženi vsi cilji. Odlično! Vendar pa bi preskočila danes, tukaj, zdaj in vedno bi živela nekje v prihodnosti.

Izklopila bi zvok in preslišala nerganje, pritoževanje in zlobna obrekovanja. To pa bi pomenilo, da bi bila prikrajšana tudi za vse prijazne pozdrave, komplimente in besede ljubezni. Podnapisi bi mi bili v veliko pomoč pri navezovanju stikov v tujini. Res je. Ampak napisana beseda ima lahko drug pomen kot tista, ki je izgovorjena in pospremljena s smehom, žalostjo, jezo ali humorjem.

Počasno predvajanje bi mi lahko pomagalo pri natančni analizi napak in situacij. Ampak zakaj bi sploh želela tako podrobno obdelati neke napake, določiti krivca in mu naložiti kazen? Če bom hodila s povprečno hitrostjo, bom lahko sproti popravila storjene napake in se mimogrede naučila kakšne nove lekcije.

Prejšnji oziroma naslednji kanal bi mi omogočal preskočiti vse neprijetne dogodke. Kaj pa če se znajdem v nekem poglavju, kjer se bom počutila kot ujetnica? In kaj se bo zgodilo z vsemi tistimi poglavji, ki jih ne bom doživela? Vklop/izklop. Akcija/počitek. Življenje/smrt. Si res želim večnega življenja in gledati kako umirajo moji bližnji? Ali končati svoje življenje s pritiskom na gumb?

Res je … včasih si neskončno želim, da bi lahko zavrtela čas nazaj in spremenila potek dogodkov, pritisnila stop in ustavila življenje v najsrečnejšem trenutku ali izklopila, kadar mi gre vse narobe. Ampak vem, da je sedanjost, ki jo živim, moje življenje. Živim, delam napake, sem hvaležna za vsak dan in se prepuščam toku. Vse kar se je zgodilo ima nek razlog. Vse kar se še bo prav tako. Svoje življenje upravljam sama, ne daljinec na baterije.

Nastja

Moj cilj … moja sreča

Moj cilj … moja sreča

Mogoče mi bo tokrat uspelo. Želim si, da mi uspe. Predolgo že živim v poglavju svojega življenja, ki mi ne ponuja tistega, kar si tako močno želim. Vse prevečkrat sem bila razočarana. Vse prevečkrat so bila moja čustva poteptana. Vem, da vsak novi začetek pomeni konec nekega drugega začetka.

Ker ne najdem razloga, zakaj bi nadaljevala, moram najti razlog za nov začetek. Prepričana sem, da obstaja razlika med tem ali se predaš ali pa najdeš moč za nov začetek, novo poglavje. Štiri besede me bodo vsak dan, dan za dnem vodile naprej proti novemu začetku, proti moji resnični sreči. Štiri besede: “Od tega trenutka naprej …”

Od tega trenutka naprej …

Bom pustila stvarem, ki jih ne morem nadzorovati, naj gredo svojo pot!
Večina stvari je v mojem življenju le zato, ker nenehno mislim nanje. Vem, da se bodo začele pozitivne spremembe dogajati, ko se bom čustveno oddaljila od vsega kar je negativno. Prenehala se bom oklepati tistega kar boli in dala prostor resnični ljubezni.

Bom v svoj objem sprejela resničnost! Življenje je enostavno!
Vse se dogaja zaradi mene. Ne dogaja se meni. Vse se je zgodilo pravi trenutek, ne prekmalu in ne prepozno. Vse kar sem izgubila je bilo povrnjeno z nečim novim. In za vsako novo stvar sem se morala odpovedati nečemu, kar tako ali tako ni več služilo svojemu namenu. Vem, da je odločitev samo moja; ali bom žalovala ali pa se bom veselila.

Bom spremenila smer razmišljanja!
Vsaka sprememba je kakor vdih – ni le del nekega procesa, je proces. V resničnem svetu štejejo le spremembe. In vem, da moj pogled na svet in na dogajanje, pomeni prvi korak proti pozitivnim spremembam. Pripravljena sem na pozitivne spremembe. Neznanemu bom odprla vrata in prezračila svojo notranjost, ker se zavedam, da so za rast in nov začetek potrebne spremembe. Če nisem zmožna spremeniti svojih misli, nisem sposobna spremeniti ničesar v svojem življenju.

Se bom oklepala le dobrih in pozitivnih stvari!
Živeti v temi ni lahko. In ko sem se trudila, da najdem vrata, za katerimi bo končno posijalo sonce, sem porabila toliko energije, da sem obupala, še preden sem uspela prijeti za kljuko vrat in jih odpreti. Potrebovala sem čas, da sem spoznala, da je v meni še vedno dovolj pozitivne energije in neskončne želje, da najdem pravo pot, ki me bo pripeljala k pravi sreči.

Si bom vzela čas za počitek in veselje!
Ko sem dan za dnem prenašala težak križ obžalovanja in sramote sem mislila, da s tem kažem svojo moč in vztrajnost. Nisem se zavedala, da je bolje, da vso to moč uporabim za iskanje prave poti, se sprijaznim s situacijo in se poskušam iz tega tudi nekaj naučiti. Vem, da bo potrebno več poskusov, saj sem že tolikokrat obupala in zmedena ugotovila, da sploh ne vem kaj si želim in kam potujem. Spodletelo mi je. Razočarana sem bila nad sabo. Pa sem si privoščila počitek, nabrala energijo, zbistrila misli in zdaj vem česa ne smem ponavljati, če hočem uspeti.

Ne bom izpustila nobene priložnosti več!
Sprememb me je bilo že od nekdaj strah. Vsakokrat, ko sem se preselila v drug kraj, vsakokrat, ko sem zamenjala službo, vsakokrat, ko sem spoznavala nove ljudi. Bilo me je strah. Zelo strah. Toda vem, da so vse te spremembe nekako vplivale na moje življenje, na mojo osebnost in vem, da bi obžalovala, če se ne bi zgodile. Strah v mojem bitju je bil večji, kot pa je bil v resnici. In ta strah me ne bo nikdar več ustavil pred priložnostmi, ki me še čakajo.

Bom trmasto plezala proti vrhu!
Dejstvo je, da nihče, ki je priplezal na vrh gore, tja ni padel z neba. Moral se je pošteno potruditi in vložiti veliko energije v dosego tega cilja. Tudi sama se bom morala zelo potruditi in si hkrati zaupati, da mi bo to tudi uspelo. Ne smem se ustaviti nekje na pol poti. Moram splezati na vrh in uživati v razgledu!

Bom hvaležna za dragocene lekcije življenja!
Vem, da ni lepšega občutka, kot je tisti, ko mi sreča nariše nasmeh na obraz in posuši solze obupa in nemoči. Vem, da ne smem obžalovati ničesar, kar se mi je zgodilo, pa čeprav sem bila ranjena in prizadeta. Hvaležna bom za vsak trenutek, saj sem se iz vsakega nekaj naučila. Tudi ti trenutki so me oblikovali v osebo, kakršna si želim biti.

Se bom zavedala, da je bilo za dosego mojega cilja potrebnih veliko korakov!
Nikoli ni nič narobe. Vse kar se mi je zgodilo, je bilo potrebno, da sem danes tukaj. Včerajšnji koraki so me pripeljali v današnji dan. Ponosna sem nase. Mogoče še nisem točno tisto kar si želim biti. Vem pa, da sem bližje kot kadarkoli!

Nastja

Avtopilot

Avtopilot

Vsaka pot se začne z mislijo. Zato so naše misli tako pomembne. Odločajo kam se bomo v življenju namenili. Tudi naše sanje se ne zgodijo kar same od sebe. Z mislimi jih v spanju prikličemo k sebi.

• Misli drugačne misli! Star način razmišljanja mi ne bo nikdar prinesel novega, drugačnega življenja. Če bom vedno premleval stare in obrabljene misli bo rezultat vedno enako življenje; življenje, ki me ne zadovoljuje in osrečuje. Zato mislim drugačne misli!

• Pridobi nova prepričanja! Vsak dan nešteto misli s svetlobno hitrostjo potuje skozi moje možgane, vendar se večina ne zasidra v njih, ampak odbrzi naprej. Pridejo na kratek obisk in izginejo. Ko pa misel vedno znova prikličem k sebi, se ta naseli v moji glavi, dobi stalno prebivališče v mojih možganih. Te misli so prepričanja, so tisto, v kar verjamem, verujem. Vedno znova mislim srečne, pozitivne, vesele in ljubeznive misli in te bodo postale stalnica v mojem življenju.

• Akcija! Začni delovati v skladu s svojimi novimi mislimi in prepričanji. Prikliči ta tandem v svoje življenje. Samo drugačne, nove misli, nova prepričanja in drugačen način delovanja lahko pomenijo začetek novega, drugačnega življenja, takega kot si ga želim jaz in si ga želiš ti.

 

Nastja

Intervju

Človek: “Kakšni se ti zdimo ljudje? Si zadovoljen s tem kar vidiš?”

Bog: “Moti me, da se tako hitro naveličate biti otroci in hitite odrasti. Ko pa enkrat odrastete, si spet želite biti otroci. Vse prevečkrat zbolite, ker se preveč ženete za denarjem in potem zapravite ogromno denarja, da spet postanete zdravi. In ukvarjate se s prihodnostjo…zaskrbljeni ste kaj se bo zgodilo jutri in pozabljate na sedanjost. Kosite travo namesto, da bi se igrali. S svojimi prijatelji se pogovarjate na Facebooku namesto, da bi jih obiskali. Pozorno spremljate politično dogajanje in berete rumeni tisk, namesto da bi šli na sprehod in zbistrili svoje misli. Jeste, spite in delate. Ko ne delate v službi sedite doma za računalnikom in iščete zabavo. Pogovarjate se o problemih in ne o izzivih. Sploh pa preveč govorite in premalo poslušate. Živite kot da ne boste nikdar umrli in nazadnje umrete kot da niste nikdar živeli.”

Včeraj ni bilo bolje kot je danes. Ne čakaj deset let preden boš si boš priznal, da je danes čudovit dan.
Če pa te vseeno zgrabi nostalgija za včerajšnjim dnem se pretvarjaj, da je danes včeraj. Pojdi in se
zabavaj! Živi življenje!

Nastja

Vsemogočni um, prijatelj ali sovražnik?

Mojemu in tvojemu telesu poveljuje um, tisti, ki se oglaša kar naprej. Tisti, ki razmišlja, sprašuje in tisti, ki pripoveduje. Prebivamo v telesih različnih velikosti, oblik, pokriti z različno barvo kože. Um živi v tem najetem telesu, dokler telo ne umre. In kakšen odnos ima um do tega telesa, do tega svojega stanovanja? Je prijazen, vreden spoštovanja, mogoče celo romantičen? Ali zahteva, da počne stvari, ki telesu škodujejo?

In to telo, ta naš zvesti partner, v dobrem in slabem, nas spremlja skozi življenje polno različnih situacij, bolečih izkušenj in prijetnih občutenj. Pa mu um v enaki meri vrača prijaznost in naklonjenost? Ga nikdar ne zlorablja s svojimi nizkotnimi nameni in neumnimi odločitvami? Se z odločitvami kot je prenažiranje, kajenje, stradanje, uporaba alkohola in drog oziroma nezdravim življenjem nasploh res trudi, da bi bilo telo, v katerem preživlja dneve, mesece in leta, v odlični formi?

Um in telo sta živa predstavnika neskončnega življenja, telo ustvarjeno iz snovi, um pač ne. Vzajemno sta povezana in eden brez drugega ne preživita. Za odnos v katerem živita sta odgovorna oba. Za vsak odnos pa je potrebna dobra komunikacija.

In kako uspešen je odnos imata tvoj um in tvoje telo?

Kdaj zašepetaš svoji drugi polovici, telesu, kakšno nežno besedo? Kakšne prijaznosti in sočutja je deležen, če sploh? Je samo stroj za opravljanje raznoraznih del, vreča za shranjevanje hrane in obešalnik za najnovejše modne kreacije?

Če poveš svojemu telesu vsaj enkrat na dan rad te imam, narediš nanj pozitiven vtis. Če mu rečeš hvala, bo to res veliko presenečenje. Hvaležnost se vedno poplača s hvaležnostjo. Oprosti je beseda, ki največ nauči. Vendar pa se največkrat zgodi, da je um obseden sam s sabo in trguje z mislimi vseh vrst kot trgovec na tržnici. Prodaja sebe kot najboljše blago in vlaga vse svoje moči v nekaj kar je daleč od resničnosti. In to do te mere, da se nazadnje izgubi v blodnjaku svojih misli, kjer ga zgrabi panika in ga objame plašč strahu. Ne posluša telesa, ki se mu v bolečih krčih upira in ga prosi, naj preneha. Naj se ga usmili in postane tisti bister, prijazen, tih pa vendar vedno čuječ glas, ki ne bo znova in znova premleval ali se je prav odločil, kaj bi bilo če bi bilo, zakaj se ni zgodilo tisto kar bi se moralo zgoditi in se trudil očarati vsakogar, ki bi bil pripravljen prisluhniti njegovi zgodbi, kako se trudi, vedno vse ve in ima vedno prav.

Če prisluhneš svojemu telesu boš vedel kaj potrebuje. Umiri se in začutil boš kako čista ljubezen napolnjuje telo in tudi um, ki se ne more kosati s to močno energijo. Osvobodila te bo tirana, ki je zahteval od telesa nemogoče in z njeno pomočjo boš začel graditi svojo novo resničnost. Hranil boš svoj um s sladkim nektarjem življenja in poslušal najlepše melodije ljubezni in občudovanja.

Sta lahko torej um in telo v romantičnem razmerju, skrbna in ljubezniva drug do drugega? Lahko ustvarita razmerje, ki temelji na ljubezni, spoštovanju in brezmejni predanosti? Seveda! Nahrani svoje telo s kakovostno hrano vsaj trikrat na dan in kar se da pogosto nahrani svoj um z ljubečimi, pozitivnimi mislimi in kakšno dobro knjigo.

Nastja

Darilo iz srca

Darilo iz srca

Vse prehitro nam lahko naša čustva postanejo samoumevna in predvidevamo, da ljudje, ki jih imamo radi, vedo, kaj čutimo do njih. Čeprav so jim navadno znana naša čustva, so besede: “Rad/a te imam!” darilo, ki bi ga našim ljubljenim morali čim večkrat podariti, saj je izkazovanje ljubezni pomemben del negovanja vsakega ljubečega odnosa. Pa naj bo to odnos med partnerjema, prijatelji, sosedi, starši ali sorojenci.

Le kdo bi postal utrujen od nenehnega prigovarjanja, da je ljubljen? In prav te besede mu lahko obrnejo življenje na glavo, privabijo nasmeh na obraz, polepšajo dan, povedejo razmerje na novo raven ter okrepijo in utrdijo predano vez. Vsi hrepenimo po tem, da slišimo te tri preproste besede: Rad/a … te … imam. In ko izpovemo svojo ljubezen do drugih, jim izkažemo naklonjenost na najpomenljivejši način. Del izpolnitve, ki jo prinaša ljubezen do nekoga, se skriva tudi v tem, da tej osebi povemo, da jo ljubimo ali jo imamo radi.

Morda ti gre izpovedovanje čustev težko z jezika, zlasti če si odraščal med ljudmi, ki jih nikoli niso izražali z besedami. Besede: “Rad/a te imam!” je drugi osebi najbolje izreči brez kakršnihkoli pričakovanj o povrnitvi vložka. So darilo iz srca, ki ga pošljemo neposredno v srce prejemnika. Ker vsak od nas kipi od obilja ljubezni, so kakršnekoli skrbi, da nam je bo zmanjkalo, če teh besed ne bomo deležni nazaj, popolnoma odveč. Zato odvrzi vse strahove, skrbi in zaupaj svoja čudovita čustva ljudem, ki ti veliko pomenijo.

Ljubezen obstaja, da jo izrazimo, ne da jo zadržimo v sebi.

Kam potujejo tvoje misli?

Kam potujejo tvoje misli?

Ko si vzameš svojih deset minut, o čem premišljuješ? Kako daleč si prišel ali kako daleč moraš iti? O področjih ali stvareh v katerih si dober ali o svojih šibkih točkah? O vsem dobrem kar te še čaka ali o najhujših stvareh, ki te lahko doletijo? Bodi pozoren na tok svojih misli. Mogoče… mogoče je edina stvar, ki jo potrebuješ za preskok na srečno stran življenja, ki ponuja zadovoljstvo, pravo ljubezen in moč, ravno v tvojem načinu razmišljanja.

Ponujam ti nekaj stavkov v razmislek, ki ti morebiti pomagajo najti prave smernice za prihodnost.

  • Če hočeš nekaj spremeniti, se moraš s to spremembo najprej soočiti.
  • Ne misli na stroške. Misli na končno vrednost.
  • Včasih se moraš oddaljiti od problema, da lahko vidiš tudi njegovo drugo stran.
  • Preveč ljudi kupuje stvari, ki jih ne potrebujejo, z denarjem, ki ga nimajo, da bi navdušili ljudi, ki jih ne poznajo.
  • Ne glede na to, koliko napak narediš ali kako počasen je tvoj napredek, še vedno si daleč pred tistimi, ki niso niti poskusili.
  • Če si nekdo želi biti del tvojega življenja se bo za to zelo potrudil. Dvakrat premisli preden rezerviraš prostor v svojem srcu za nekoga, ki se noče potruditi.
  • Če nekomu rečeš, da je grd, ne misli, da si potem ti lepši.
  • Najbolj boleč trenutek je tisti, ko izgubiš sebe, ker drugega preveč ljubiš in pozabiš, da si tudi ti enkraten.
  • Bolje je biti sam, kot v slabi družbi.
  • Spoznati sto prijateljev ni nobena umetnost. Umetnost je imeti enega prijatelja, ki ti bo stal ob strani čeprav se bo ostalih devetindevetdeset obrnilo proti tebi.
  • Predati se ne pomeni vedno, da si šibek ali da ne znaš vztrajati. Včasih pomeni, da imaš dovolj moči in pameti, da pustiš stvari in greš naprej.
  • Ne reci, da nimaš časa. Na razpolago imaš ravno toliko ur na dan, kot so jih imeli Leonardo da Vinci, Mati Tereza, Albert Einstein…
  • Ne izberi nekoga, ki zna sebe predstaviti svetu kot nekaj čudovitega. Izberi tistega, ki bo tvoj svet naredil čudovit.
  • Med tem, ko si zaposlen z iskanjem popolnega osebka, boš mogoče spregledal malo manj popolnega, ki te lahko popolnoma osreči.
  • Če v življenju ničesar ne tvegaš, tvegaš vse.
  • Ko se nehaš poditi za napačnimi stvarmi v življenju, daš priložnost pravim, da te ujamejo.
  • Nikoli ne boš postal tak kot si želiš, če boš druge obsojal za to kakršen si zdaj.
  • Marsikdo se lahko pojavi v tvojem življenju in ti govori, kako zelo te ljubi. Ampak obstaja pa samo ena posebna oseba, ki ostane v tvojem življenju in ti pokaže kako zelo te ljubi.
  • Prižgi sveče. Obleci svileno pižamo. Spi na satenastih rjuhah. Ne hrani teh stvari za neko posebno priložnost, ker je vsak dan prav poseben.
  • Nauči se najprej imeti rad sebe in ne imej rad ideje, da te imajo drugi radi.
  • Veliko ljudi je zelo revnih, ker je edina stvar, ki jo imajo denar.
  • Ne moreš začeti novega poglavja v svojem življenju, če nenehno prebiraš zadnjega.

Nastja

Nadzor – lastništvo – svoboda

Nadzor – lastništvo – svoboda

Najbrž se strinjaš z mano; nadzor nad lastnim življenjem, ostati v popolni sinhronizaciji s seboj, je marsikdaj zelo naporno. Z lahkoto  namesto svoji resnici prisluhnemo idejam, mnenjem in sodbam drugih.

Včasih se zalotim, kako zelo me skrbi, kaj mimoidoči mislijo o moji novi frizuri. Kaj mislijo o mojem delu, o tem kar me zanima. Ali pa o tem kaj vse bi lahko imela, pa nimam. Lahko bi naštevala v nedogled. Skozi ta dvom, ki je zakoreninjen v meni, drugim dopuščam, da imajo nadzor nad mano in mojim življenjem. In vem, da vse dokler se bom obremenjevala z zgoraj naštetim, bodo drugi lastniki mojega življenja. Kdo? Kdo si lahko lasti moje življenje? Kdo ima to pravico?

Žal živim v svetu, kjer štejejo mnenja drugih več kot moje lastno mnenje. V svetu, kjer to dopuščam. V želji, da bi bila sprejeta v družbi razmišljam, govorim, se oblačim in celo jem tisto kar narekujejo drugi. Tudi s svojimi čustvi ravnam enako. Če bom delala tako kot si želijo, me bodo sprejeli, razumeli in ljubili. Pa me bodo res?

Ugajaj in sprejeli te bodo, imeli te bodo radi in v družbi boš priljubljena… to je samo še ena iluzija, eno izmed mnogih prepričanj, ki so mi bila vsiljena, v katera sem verjela in izdala sebe. Ne, ne verjamem več v te pravljice. Ne potrebujem nadzora. Ne potrebujem dovoljenja biti to kar sem. Ne potrebujem upravnika za moje življenje. Zakaj? Ker sem najboljša in enkratna verzija sebe. Ponosno razkazujem svoje unikatno življenje. Tudi najboljše kopije najboljših me ne premamijo več.

Sem kar sem! Zaupam si! Rada se imam! Vse kar potrebujem in vse kar si želim je v meni in požvižgam se na to kar drugi mislijo. Prevzela sem nadzor, sem ponosna lastnica svojega življenja in sem svobodna!

Nastja

Reka življenja

Reka življenja

Moja preteklost ni moje življenje. Moje življenje ni moja preteklost. Včasih se zavem, da plavati proti toku deroče reke ni ravno pametno. Če se prepustim toku reke me bo premetavalo, vrtinci me bodo vlekli pod gladino, zaletavala se bom v skale in dobila nešteto bušk in odrgnin. Mogoče bom celo padla čez slap, kdo ve. Vendar pa se tok vsake reke nekje umiri. To je priložnost zame, da skočim na breg. Hvaležna sem, ker sem lahko ušla deroči reki, pogledala naokrog in spoznala, da me je njen tok prinesel na nov, neznan, a čudovit kraj.

Predala sem se, nisem pa obupala. Plavala sem s tokom in se prepustila življenju. Toku deroče reke sem prepustila svoje probleme in skrbi, strahove, bitke in pričakovanja – mojo preteklost. Vendar sem pripravljena na nevihte, veter, sneg, mraz, sušo in močne nalive. Kot je narava sprejela te vremenske pojave kot nekaj vsakdanjega, potrebnega, da se življenje lahko nadaljuje. Vse v življenju je začasno.

Vse kar se začne se enkrat mora končati. Vse kar se rodi bo umrlo. Vetrovi, ki uničujejo vse pred sabo slej ko prej izgubijo moč in postanejo prijeten poletni veter. Dež pada a vendarle čez čas poneha. Plimovanje morja včasih povzroča poplave a se voda kmalu umakne. Gozdovi včasih pogorijo do tal, vendar pa se iz tistih malih bilk, ki so ostale na pogorišču, čez čas spet mogočno dvignejo drevesa.

Vsi smo vpeti v to čudovito dogajanje. Če pogledamo na svoje življenje s perspektive, ki nam jo ponuja narava okrog nas, bomo opazili neverjetno podobnost z našim življenjem. Vendar pa se moramo to naučiti gledati s srcem, v katerem nosimo hvaležnost. Predajmo se toku in si zaupajmo.

Začnimo se ceniti, saj smo vredni vsega obilja, ki nam ga življenje ponuja. Jezdimo na valovih, ko veter razburka ocean, opazujmo kako nevihtni oblaki potujejo mimo nas, uživajmo v toplem objemu sonca… saj smo vsi sreča, mir, veselje in ljubezen.

Nastja

Vztrajno. Potrpežljivo.

Vztrajno. Potrpežljivo.

Potrebno je vložiti veliko, veliko, veliko majhnega truda, ki ga nihče ne opazi, preden dosežeš karkoli omembe vrednega. (B. Tracy)

Polž je počasen. Enostavno in resnično. Kot dejstvo, da ni pomembno koliko časa boš ti potreboval, da v življenju uspeš. Življenje ni tekma. Ni prvih mest in zlatih medalj. In veš kaj? Čeprav je polž počasen, je uspel pravočasno prilesti na Noetovo barko.

Medtem, ko je počasi lezel proti cilju, je opazoval večje in hitrejše živali, ki so dirjale proti barki. Vendar se zanje ni zmenil. Vedel je, da nima smisla tekmovati z njimi, zato se s tem ni obremenjeval. Lezel je počasi a vztrajno. Nihče mu ni želel pomagati, nihče ga ni niti opazil. Polž pa je bil vesel za vsakogar, ki se mu je uspelo rešiti. In tudi njemu je uspelo rešiti svojo kožo, svojo hišico.

Bil je vztrajen. Bil je potrpežljiv. Če imaš v rokavu ti dve vrlini lahko v življenju marsikaj dosežeš. Vztrajnost te bo nagradila z uspehom. Ne obupaj čeprav boš tekel maraton. Pomisli kaj vse boš doživel in koliko dragocenih izkušenj boš pridobil na stezi. Teci počasi, vztrajno in potrpežljivo. Izplačalo se bo. Ko boš prišel na cilj si oddahni in reci hvala.

Nastja

Ga poznaš? 2

Ga poznaš? 2

Prebujanje.

Moj “notranji otrok” se prebuja iz dremeža. Kako vem? Ker….

  • Sem sproščena, nasmejana in vesela
  • Jokam ob sentimentalnih filmih
  • Preveč razvajam svoje otroke
  • Se rada igram z barbikami in prebiram knjigo Peter Pan
  • Se zjokam, ko se spomnim pogreba svojega prvega psa
  • Z veseljem pomagam ostarelim staršem
  • Dobim solzne oči, ko listam albume s slikami iz svojega otroštva
  • Ker mi srce divje razbija, ko plezam na drevo

Rada ga imam. Rada imam to malo punčko z rjavimi očmi. Spodbujam jo. Rada skrbim zanjo. Ponosna sem nanjo. Je lepa, pametna in privlačna. Je delovna in ustrežljiva. Uživam v njeni družbi.

Želim se ji opravičiti, ker sem jo včasih prizadela. Ker sem jo zanemarjala in pozabila nanjo. Ker je bila tolikokrat spregledana in poslana stran. Ker je morala tako hitro odrasti in postati mama, odgovorna in načelna. Ker je bila že tolikokrat razočarana.

Obljubim, da bom skrbela zanjo, za punčko z rjavimi očmi. Trudila se bom, da mi bo zaupala. Poslušala jo bom, vedno si bom vzela čas. Peljala jo bom na sprehod v gozd. Na tobogan v park. Dovolila ji bom naročiti šest kepic sladoleda in obuti čevlje z vrtoglavo visoko peto. Poslušala jo bom. Varovala jo bom pred razočaranji in neiskrenim ljudmi. Imela jo bom brezpogojno rada.

Nastja

Če bi mi pripovedoval…

Če bi mi pripovedoval…

… svojo življenjsko zgodbo, bi te poslušal do konca?

Vsi imamo radi zgodbe. Zanimive, napete prav do konca. Dobra zgodba je najboljši način za posredovanje nekega sporočila. Celo podjetja so spoznala, da je strategija pripovedovanja zgodbe o določenem izdelku nekaj, kar kupce pritegne in na koncu tudi prepriča, da izdelek kupijo ter se k njim radi vračajo.

Si kdaj pomislil, kaj je steber vsake dobre zgodbe? Naj omenim glavne tri:

Tema
Tematika zgodbe nas pritegne, navadno prinaša sporočilo, ki je namenjeno našemu bolj ali manj poglobljenemu razmišljanju. Tisto nekaj nas spremlja prav do konca, do zadnjega poglavja, kjer se nam razodene nauk prebranega.
Dogajanje
Vzponi in padci glavnih junakov, oris njihovih situacij skozi pripoved nas drži v napetosti. Dobra zgodba ima veliko junakov, s katerimi se lahko večina bralcev poistoveti. In nauk zgodbe večino pripelje do razmišljanja in zaključka.
Glavni igralci
Junak. Junakinja.

Moje vprašanje tebi pa je…

Če bi mi pripovedoval svojo življenjsko zgodbo, bi te poslušal do konca? Je tvoja zgodba zanimiva in vredna poslušanja?

  • Kaj je namen tvojega življenja? Za kaj živiš?
  • Delaš kaj enkratno zanimivega, razburljivega, kaj takega, kar daje tvojim dnem, mesecem, letom pečat navdušujočega dogajanja? Ali je tvoje življenje enoličen proces robotiziranega stroja v najnovejši tovarni? Dolgočasno, predvidljivo in pusto?
  • Se ukvarjaš s sabo in iščeš poti za nadgradnjo svojega jaza? Potuješ s tokom ali si morda drzneš pokazati, da si unikat? Si junak, junakinja ali neopazen lik v ozadju?
  • Če mi poveš svojo zgodbo, bom na koncu ujel kakšen nauk iz katerega bi se lahko tudi sam kaj naučil? Me bo tvoja zgodba navdušila do te mere, da bom zaradi nje spremenil pogled na življenje in začel delovati v smeri, da nauk vgradim tudi v stebre svoje zgodbe?

Če živiš življenje, pripoveduješ odlično zgodbo! Če pa le obstajaš je tvoja zgodba nezanimiva,dolgočasna in je morda čas, da jo začneš pisati na nov list papirja, z barvnimi svinčniki.

Dejstvo je, da se ljudje spomnijo le dobrih zgodb! Zato se potrudi in naredi svoje življenje pomembno. Pogum ti bo pomagal preskočiti vse ovire na poti in z vztrajnostjo boš uspel. Če se ne boš soočil s strahovi, delal napak in tvegal, ne boš dosegel ničesar omembe vrednega. In tvoja zgodba bo, verjemi, na smrt dolgočasna. In nihče je ne bo želel prebrati ali poslušati.

Spoštuj se in živi kot glavni junak v najbolj zanimivi zgodbi, ki je bila kdaj napisana. Če si sedaj odločen, da napišeš razburljivo zgodbo, nabito z zanimivimi dogodki, ki bodo včasih mejili na norost, ne čakaj, ne oziraj se, sprejmi moj izziv…pojdi in napiši!

Nastja

Ga poznaš?

Ga poznaš?

≈ Želel je biti ljubljen in zaželen
≈ Želel je biti svoboden
≈ Želel je biti čustven in občutljiv
≈ Želel je biti ustvarjalen z domišljijo brez meja

≠ Ni želel biti prizadet
≠ Ni želel biti žalosten
≠ Ni želel biti zlorabljen
≠ Ni želel biti zapostavljen

♥ Rad je bil srečen
♥ Rad je bil opažen
♥ Rad je bil radosten
♥ Rad se je igral

Ga poznaš? Pomisli vendar! Ne? Ti niti na misel ne pade kdo bi lahko to bil? Mogoče otrok iz sosednje ulice, mogoče prijatelj iz vrtca? Pobrskaj po spominu. Kdo je?

Naj ti namignem. Blizu ti je, pa vendar daleč. Poznaš ga, a ne veš točno kdo je. Zbuja se, a večino časa spi. Lačen je pa ne dobi prave hrane. Tvoj je, samo tvoj… Kdo je?

Tvoj “notranji otrok”. Se ga spomniš? Včasih nasmejan, razposajen in vriskajoč, neustrašen, vesel, z iskricami v očeh, včasih pa žalosten, razočaran, prizadet, zlorabljen, spregledan. Ti si odrasel a on je še vedno v tebi. Prebudi ga! Osvobodi ga odraslega telesa in mu daj še eno možnost da zaživi. Povleci ga iz banke spomina in začnita biti eno. Igrajta se, nagajajta, čutita, čofotajta po lužah, podpirajta eden drugega, delajta peščene gradove in milne mehurčke, sklepajta kompromise in se pogovarjajta.

Si ga uspel prebuditi? Ne? Mogoče ga je strah, mogoče noče biti spet prizadet. Ne obupaj, prosim. Preberi še ostale članke na temo “Ga poznaš?” in verjamem, da ga kmalu prebudiš iz dremeža.

Nastja

Kdo za vraga si ti?

Kdo za vraga si ti?

Kdo si? Si sploh resničen? To vprašanje se mi je zadnjič pojavilo na neki spletni strani, ko sem že ničkolikokrat pozabila geslo za dostop. Dalo mi je misliti. Pa sploh vem kdo za vraga sem?

Naslednjič, ko greš mimo ogledala se ustavi za trenutek in poglej osebo, ki strmi vate. Si to ti ali je to le tvoja podoba? To je podoba, ki jo daješ zunanjemu svetu. Pa se zunanjost sklada z notranjostjo?

Dolgo časa nazaj je živel mož, ki je rad igral norčka. Tu in tam si je z največjim veseljem privoščil marsikoga. Nosil je masko, ki je od ljudi zvabila od smeha do joka in raznoraznih grimas. Všeč mu je bilo kar je počel; strašil ljudi in se norčeval iz njihovih podob in občutkov. Oboževal je občutek, ko mu je adrenalin gnal kri po žilah. Rad je imel hojo po robu, saj nikdar ni vedel, kdaj bo padel. Na začetku je masko nosil samo nekaj dni na teden, kasneje si jo je nadel vsak dan. Nositi jo je začel celo med spanjem. Z masko na obrazu je bil nedotakljiv, popoln, skoraj veličasten. Leta so minevala in kar naenkrat je spoznal, da nekaj manjka, da to ni več on. Izgubil je stik s sabo. Nekega dne se je med svojo predstavo zaletel v mladenko in zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Toda, ko je hotel z mladenko na večerjo, se ga je ta tako prestrašila, da je zbežala stran. Mož z masko jo je jokajoč prepričeval, da to pravzaprav ni on. Skušal je sneti masko z obraza, pa je ni mogel. Maska se mu je po vseh teh letih prirastla na kožo in postala njegov obraz. Trudil se je in svojo zgodbo razlagal ljudem, pa ni nikogar zanimala. Vsi so nosili maske. Vsi so živeli v zavetju svojih mask in se pretvarjali.

Kdo si? Tudi ti nosiš masko? Včasih si nadenemo masko v upanju, da se bomo tako lažje skrili pred zunanjim svetom, pred ljudmi, ki nas morda ne bi imeli radi, če bi vedeli, da nismo popolni. To početje zna biti zelo naporno. Kdaj si se nazadnje ozrl vase tako poglobljeno, da sta se tvoja zunanjost in notranjost zlila v eno?

Marsikdo med nami si ne zna odgovoriti na vprašanje “kdo si”, ker tega pravzaprav ne ve. Resnični jaz je pogosto potisnjen nekam v globino našega bitja, da lahko tisto bitje z masko opravlja svoje delo, nastopa in ugaja zunanjemu svetu.

Mogoče je čas, da odvržeš svojo masko in

  • se nehaš pretvarjati, da si srečen, kadar v resnici nisi
  •  če si v razmerju, ki te spravlja v obup poiščeš pomoč ali ga zapustiš
  •  če sovražiš svojo službo najdeš novo ali se izobraziš za poklic, ki te veseli
  •  če imaš v službi preveč zadolžitev prosiš za pomoč
  •  se naučiš reči ne
  •  prenehaš biti gospa oziroma gospod »prijetnež«
  •  prenehaš z reševanjem drugih in najprej rešiš sebe
  •  tvegaš in pokažeš svoj pravi obraz… naj ga vidijo prav vsi
  •  stojiš na glavi in meditiraš
  •  če vse zgoraj našteto ne uspe, lahko še vedno poiščeš strokovno pomoč

Povej, kakšno je življenje brez maske? Se prepoznaš v ogledalu? Za vraga, pa saj to si resnično ti!

Nastja

Pajek

Pajek

Slišala sem zanimivo zgodbo. Mogoče je resnična, mogoče samo pripoved babice, ki je rada strašila svoje vnuke, kaj bo, če ne bodo ubogali.

Bil je pridigar. Predan svoji službi, z veseljem je služil cerkvi in Bogu. Vsako sredo je v svojih pridigah neskončno dolgo razlagal o zlu, ki prežema ljudi, nepoštenosti in načinih kako se ubraniti pred vsemi temi pogubnimi dejanji. Nekateri verniki so zavzeto poslušali, spet drugi so zavijali z očmi in tretji gledali na uro, kdaj bo že konec.

Ampak pridigar se ni dal motiti. Razpredal je in razpredal, dokler se ni končno naveličal. Utrujen se je sesedel na stol, še prej pa končal svoje misli z besedami: “Oh Gospod, očisti mojo grešno dušo v kateri se prepletajo pajčevine zla in greha. Amen.”

To se je ponavljalo leta in leta, vsako sredo, ob šestih, en pridigar, ena pridiga in en zaključek. Neke srede, ko ni bilo videti konca pridiganju, pa je ženica, ki je obiskovala to cerkev vse svoje življenje, počakala, da je pridigar končal svoje molitve, seveda z obveznim stavkom na koncu: “Oh Gospod, očisti mojo grešno dušo v kateri se prepletajo pajčevine zla in greha. Amen”

Takrat je vstala in na glas rekla: “Oh Gospod, prosim te, ubij že tega groznega pajka, ki našemu dragemu pridigarju že leta in leta plete pajčevine po njegovi duši in ga odreši muk.”

Zamisli se za trenutek. Se po tvoji duši tudi prepletajo pajčevine slabih odločitev, pretvarjanja, sebičnosti, pohlepa, laži, vzvišenosti, ignorance in strahu, ki hranijo pajka, ki zadovoljen in sit ždi v kotu ter neumorno plete niti? Imaš moč in voljo, da preženeš tega pajka in očistiš svojo dušo vseh pajčevin?

Kot večina stvari v življenju, posebej tistih s katerimi posegamo globoko v dušo svojega bitja, je težkih. Napornih. Zlahka obupamo, ker nam zmanjka vztrajnosti in volje. Odloči se in očisti svojo dušo vseh pajčevin. Mogoče ti ne uspe takoj ubiti pajka, lahko pa ga s pomočjo ljubezni, naklonjenosti, prijaznosti in razumevanja izstradaš ter mu vzameš moč ter voljo. Vsak dan bo spletel manj pajčevin.

Nastja

Poišči namen

Poišči namen

Vse kar je bilo kdaj ustvarjeno, je bilo ustvarjeno z namenom. Z očmi gledam, z ušesi poslušam, z nosom voham. Zdravniki rešujejo probleme v medicini, odvetniki se ukvarjajo s pravnimi vprašanji. Jopica me greje, ura kaže čas. Vse ustvarjeno reši problem.

Vsak od nas je tukaj, da reši “problem” in predvsem od naše volje in zmožnosti raziskovanja je odvisno ali bomo “problem” najprej našli in ga potem še uspešno rešili. Iskanje “problema” je v resnici iskanje namena, zaradi katerega smo se znašli tukaj, točno na tem mestu, točno v tem obdobju, točno v tem življenju. In ko najdemo rešitev za “problem” najdemo tudi naš namen.

7 vprašanj, ki ti lahko pomagajo odkriti tvoj namen

1. Kaj rad počneš?
Tvoj namen je povezan s tem, kar rad počneš. Najbolj odločni in osredotočeni ljudje vedno počnejo tisto, kar radi počnejo. Bill Gates ima rad računalnike, Oprah rada pomaga ljudem, Edison je rad izumljal. Kaj imaš ti rad? Je to branje, pisanje, ukvarjanje s športom, petje, igranje inštrumenta, slikanje, poslušanje, kuhanje, popravljanje, podjetništvo? Karkoli rad počneš je neposredno povezano s tvojim namenom.

2. Kaj rad počneš v prostem času?
Karkoli rad počneš v prostem času te povezuje s tvojim namenom. Če te slikanje sprošča in razveseljuje, je to znak. Če rad vrtnariš, je to znak. Če se rad pogovarjaš, je to znak. Sledi znakom, ki ti nakazujejo pot do tvojega namena. Kako bi izkoristil svoj prosti čas, če bi ga imel več na razpolago? Bi poučeval starejše? Ali pa morda napisal knjigo?

3. Kaj najprej opaziš, kaj pritegne tvojo pozornost?
Frizer najprej opazi neurejeno pričesko, prodajalec neprivlačno izložbeno okno, modni oblikovalec slabo narejeno obleko, mehanika zmoti čuden zvok motorja, glasbeniki takoj slišijo zgrešeno oktavo. Kaj pa ti? Kaj te zmoti? Kaj pritegne tvojo pozornost?

4. Česa bi se rad naučil?
Kakšne knjige in revije rad prebiraš? So to kuharski priročniki? Revije o opremljanju prostorov? Knjige o duhovni rasti, uspešnem in srečnem življenju? Če bi imel knjižnico, s katerimi knjigami bi bila najbolj založena?

5. Kaj najprej zaneti iskrico tvoje ustvarjalnosti?
Pisanje, slikanje, prodaja, načrtovanje? Kako se počutiš, ko oblečeš svojo novo kreacijo, ki si jo šivala zadnjih nekaj tednov? Ali pa ob prebiranju članka, ki si ga objavil v občinskem glasilu? Imaš ideje za nove kuharske recepte?

6. Kaj od tvojih vrlin najprej opazijo tvoji “fani”?
Če nihče ne obožuje tvoje kuharije, potem najbrž ne bi hotel postati glavni kuhar v restavraciji. Če pa ljudje “lajkajo” tvoje pisanje, petje, fotografijo ali bloganje potem je to znak, kateremu moraš slediti.

7. Kaj bi delal, s čim bi se ukvarjal, če bi bil vedel, da ti ne more spodleteti?
Ali bi odprl frizerski studio, se udeležil X- faktorja ali pa morda postal podjetnik? Česa bi se lotil, če bi bil prepričan v svoj uspeh? Tudi v tem lahko najdeš znak, ki te bo peljal do tvojega namena.

Ta vprašanja so ti morda pomagala pokazati tja, kjer se skriva tvoj točno določen namen. Eno vprašanje predstavlja le en košček v sestavljanki, zato poglej na odgovore kot na celoto. Potopi se v vprašanja in iz globin tvoje zavesti bodo priplavali odgovori, ki te bodo usmerjali po poti raziskovanja tvojega namena v življenju, ki ga živiš, tukaj, sedaj.

Me veseli, da si članek prebral. Meni so vprašanja pomagala najti moj namen, pa tebi?

Nastja

Čarobnost 1nega

Čarobnost 1nega

Življenje je napolnjeno s pravili. Stopi v vrsto. Počakaj. Bodi točen. Pravila, pravila, vsepovsod pravila! Verjameš ali ne, obstaja pa tudi nekaj malce drugačnih pravil, s katerimi lahko ustvarjaš pozitivne spremembe v svojem življenju. Pravilo 1nega je med temi pravili najbolj priljubljeno. Je zelo enostavno in je napolnjeno s pozitivnimi nabojem, ki ti lahko resnično pomaga spremeniti življenje.

Pravilo 1nega se glasi: Vsak dan naredi eno stvar, ki te bo ponesla bliže tvojemu najbolj pomembnemu življenjskemu cilju. Slišati je zelo enostavno! Naredi eno stvar/dejanje, majhno, enostavno, nezapleteno. Delaj to dan za dnem in opazuj čaroben razvoj dogodkov v svojem življenju.

Predstavljaj si, kako vsak dan dokončaš eno aktivnost. To je pet dejanj na teden. Dvajset opravljenih v enem mesecu. Vsak dan boš bližje cilju, vendar ne pozabi vsak dan 1nega! Preprosta čarobnost!

Ampak… ali ni v življenju vedno nekaj kar te zmoti, vrže iz vsakdanjih tirnic, da pozabiš na tisto, kar si še včeraj verjel, da je to, kar ti lahko pomaga pozitivno spremeniti življenje? “Danes sem bil prezaposlen. Toliko opravkov imam in vsi potrebujejo mojo pomoč. Časa zase enostavno nimam.”

Izgovor za izgovorom. Pravilo 1nega je zares enostavno! S svojo enostavnostjo ti pomaga pridobiti nadzor nad dogajanjem v tvojem življenju. Izstopi iz vrtečega se kolesja sodobne družbe in začni uporabljati pravilo 1nega.

Poskusi tole. Določi neko krajše obdobje, mogoče teden dni in preživi vsak dan pol ure ali morda uro brez gledanja televizije. To uro tudi ne pošiljaj sporočil preko telefona, ne visi na medmrežju, ne telefoniraj. Zmanjšaj vpliv vseh teh dejavnikov, ki kradejo tvoj čas. Čas, ki je namenjen tebi. Čas, ki je namenjen, da opraviš tisto eno stvar/dejanje, kar bo na koncu dneva ali tedna ali meseca pomenilo, da si mogoče že na pol poti do izpolnitve zastavljenega cilja? Ena ura vsak dan.

Izgovori kot so: moram biti dosegljiv, lahko gre za nujen primer, šef zahteva takojšen odziv na vprašanja, čeprav v popoldanskem ali celo večernem času in podobno, so nam vsem dobro znani. Ampak bodimo pošteni, ko bo šlo za nujen primer te bodo našli, saj ne boš izginil iz površja Zemlje, samo nekaj časa boš posvetil le sebi. Zakaj si z malce egoizma ne bi smel vzeti tega časa? Zakaj ne?

Nastja

Včeraj – preteklost. Jutri – skrivnost. Danes ?

Včeraj – preteklost. Jutri – skrivnost. Danes ?

Rodiš se. Hodiš v šolo. Izdeluješ. Delaš domačo nalogo. Obiskuješ krožke. Se zaljubiš. Opraviš maturo. Iščeš službo. Najdeš zaposlitev. Zaslužiš. Se razideš s prvo ljubeznijo. Pridno delaš in zaslužiš še več. Prihraniš kak €vro. Srečaš nekoga. Se zaljubiš. Ga povabiš v kino. Na pizzo. Na izlet. Se preseliš v skupni brlog. Se poročiš. Delaš. Služiš d€nar. Napreduješ v službi. Zaslužiš več d€narja. Imaš otroka. Kupiš hišo in psa. Še bolj pridno delaš. Služiš d€nar. Vsako jutro vstaneš. Pelješ psa na sprehod. Čakaš, da opravi svoje. Greš v službo. V službi delaš. Prideš domov. Ješ. Gledaš televizijo. Imaš še enega otroka. Nakupuješ. Kosiš travo pred hišo. Služiš d€nar. Za praznike obiščeš starše. Imaš še enega otroka. Kupiš avto za svojo veliko družino. Kupiš igralne konzole za svoje otroke. Prenosnik za ženo. Greš v kino in si ogledaš romantično komedijo. Služiš še več d€narja. Greš na počitnice. Pelješ družino v Mc Donald’s. Pokličeš vodovodarja kadar se zamaši odtok. Delaš. Plačaš položnice. Včasih rečeš ženi “rad te imam”. Vpišeš otroke v šolo. Hodiš na govorilne ure. Hodiš v službo, služiš d€nar. Greš na referendum. Pelješ otroke na rojstnodnevno zabavo. Za Valentinovo kupiš rdečo vrtnico za ženo. Greš na obletnico mature. Podučiš otroke o raznih “zadevah”. Služiš d€nar. Pošlješ otroke na fakulteto. Kupiš tablete proti bolečinam. Pridobiš nekaj kilogramov. Postaneš dedek. Nehaš služiti d€nar. Greš v pokoj. Obiskuješ zdravnika. Se postaraš. Umreš.

Kaj je smisel vsega tega? Kaj je namen življenja… mojega, tvojega? Je to nenehna dirka za denarjem, dobro službo, mladostnim videzom, bitka z razvajenimi otroci in navskrižja z nezadovoljnim partnerjem? Čas, ta brezplačna dobrina, s katero nas večina ravna zelo negospodarno, pa neslišno drvi mimo nas, saj smo preveč zaposleni z reševanjem problemov drugih, z nakupovanjem, z obrekovanjem, z branjem rumenega tiska. Tekmujemo. Ne znamo se pogovarjati. Ne vemo kako odpustiti. Nismo zmožni poslušati. V tej začarani bitki preživetja izgubljamo stik s sabo. Ne prepoznamo klica duše, ki kriči na pomoč… to ne deluje! Zbudi se!

Pojdi in na belo platno naslikaj najlepšo sliko svojega življenja, ki ji lahko dodajaš detajle po mili volji. Vsak dan sproti. Poišči tisto kar te veseli in počni to z vsem srcem in vso dušo, dokler ti ne zmanjka moči. Postani spet živ. Živi in nehaj samo obstajati. Bodi preprost, osredotočen na tisto, kar ima zate ta trenutek največji pomen. Smisel življenja je tisto, zaradi česar oživi vsak najmanjši delček mene, tebe. Je veselje, smeh, ljubezen… je življenje. Si se prebudil?

Nastja

Kakšno je vreme?

Kakšno je vreme?

“Kaj misliš kakšno bo vreme danes?”, me je vprašal sosed. “Oh vreme.., ja danes bo vreme fantastično! Tako kot si ga danes najbolj želim”, mu odgovorim z največjim zadovoljstvom. Sosed je zmajal z glavo in v odgovor presenečeno dejal: “Kako si lahko tako prepričan?” Odgovoril sem mu: “To je zelo preprosto. Naučil sem se, da imam rad vreme ne glede na to kakšno je, saj nimam nobenega vpliva nanj, sem dodal. Pozitivna naravnanost pa mi pomaga, da mi ne zmanjka motivacije tudi na najbolj deževen dan.”

Motivacija – želja po izpopolnitvi določenega cilja. Ostati motiviran do konca, do prihoda na cilj je skoraj vedno trda bitka s samim seboj. Seveda je razlika med zmago in porazom, uspehom in neuspehom, dobivanjem in izgubljanjem. Motivacija je vedenje, je navada. Lahko jo je osvojiti, negovati in spodbujati, kakor vse druge navade.

  • Ostani pozitiven. Če si pozitivno naravnan ni nobene potrebe po dodatni motivaciji. Vsak od nas ima svoj način, kako ostati na pozitivni strani življenja. Včasih pomaga kakšen spodbuden samogovor pred ogledalom, ko si osvežiš spomin, kaj vse boš pridobil, ko bo cilj izpolnjen. Naj te pozitivnost spremlja na potovanju in prijetno bo vse tja do zastavljenega cilja!
  • Bodi discipliniran. Mogoče je disciplina še bolj pomembna od pozitivnosti. Z disciplino boš zagotovo izpolnil vse zastavljene cilje. Ko boš obkljukal vse in potegnil črto, se boš zagotovo počutil še bolj motiviranega.
  • Bodi potrpežljiv. Če boš ostal na poti in si svoj cilj pred očmi jasno predstavljaš, ga boš zagotovo dosegel. Začni z majhnimi koraki, potrpežljivo neguj svojo novo navado in kmalu boš opazil prve pozitivne spremembe. Kadarkoli se počutiš nemirnega se opomni, da je potrpežljivost ključ do uspeha.

Če si resnično želiš biti srečen, bodi pozitiven in motiviran, delaj kar delaš rad ali pa začni ljubiti tisto, kar veš da moraš storiti zase. In brez dvoma boš s svojo naravnanostjo k sebi pritegnil ljudi, ki ti bodo stali ob strani, ti pomagali in te spodbujali. Splača se!

Nastja

Metulj ali gosenica?

Metulj ali gosenica?

Kaj bi bil raje; metulj ali gosenica? Ampak zakaj bi sploh spraševala kaj takega? Kakšna je razlika med njima? Gosenica leze od lista do lista, dan za dnem. Je, spi in leze. Vsak dan počne ene in iste stvari in se ne zaveda, da je mogoče početi še kaj drugega. Na drugi strani pa lahko metulj poleti kamorkoli si zaželi, srka sladek nektar iz cvetk, ki si jih sam izbere. Nekateri potujejo tisoče kilometrov, da prezimijo v toplem, prijetnem okolju. Metulj je svoboden in ne pozna meja.

Razlika med gosenico in metuljem je torej več kot očitna. Ampak najbolj nenavadno pa je dejstvo, da je bil metulj nekdaj gosenica.

Gosenica nima niti najmanjše ideje, da je nekje v njenem genskem zapisu določeno, da se lahko ob določenih pogojih spremeni v čudovitega metulja. Gosenica je in gosenica bo ostala. To je vse česar se zaveda, pa čeprav se kdaj zgodi, da poleg nje na list prisede metulj, revica ne ve, da bo morebiti ona čez čas prav tak prelep metulj. To presega njene okvirje zaznavanja.

Vendar pa gosenica ob določenem času instinktivno zazna, da mora splesti zaščitni ovoj – kokon in začeti s preobrazbo, ki bo za vedno spremenila njeno enolično, dolgočasno življenje. Ne zaveda pa se posledic tega dejanja, saj vse počne kot dobro programirana ura. Z razliko od nas ljudi, gosenica nima možnosti izbiranja.

Ti in jaz imava to možnost. Imava več kot samo instinkt. Imava razum, znanje, svobodo in možnost izbire. Ljudje se zavedamo, da so spremembe mogoče, pa čeprav nismo nikoli zbrali dovolj poguma, da bi zaživeli tako kot si resnično želimo. Nekje globoko v sebi pa se vsakdo zaveda, da je njegova pravica živeti Življenje. Mogoče je… ampak kako? Kako naj spremenim svoje življenje v življenje, ki si ga želim?

Če bi vsi okrog mene živeli srečno in zadovoljno, bi imela ta cilj nenehno pred očmi. Verjela bi, da je to resnično dosegljivo tudi meni. Ampak večina ljudi, ki jih poznam, živi življenje gosenice in ne metulja. Obstajajo. Ne živijo. Vendar pa je to njihova izbira in ne moja!

Ker imam možnost izbire, bom izbrala drugače! Ker bom izbrala drugače, bo tudi končni rezultat drugačen. Izbirala bom pametno, pošteno in s pravim namenom. Ne bom več zamujala priložnosti, ki mi jih daje življenje. Izbrala sem metulja! Pa ti… boš gosenica ali metulj?

Nastja

Spomladansko čiščenje

Spomladansko čiščenje

Pomlad kliče k prebujanju! Končno. Zakorakala je tudi v naše kraje. Po dolgem obdobju hibernacije, mraza in vetra se temperature počasi dvigajo, dnevi so daljši in vse se začenja znova. Začni tudi ti to pomlad drugače! Spletne strani so polne člankov o spomladanskem čiščenju. Čiščenju prostorov v katerih živimo, čiščenju in razstrupljanju telesa v katerem živimo. Kaj pa čustvena navlaka? Si že kdaj na pomlad razstrupil svojo podzavest, se osvobodil negativnih čustev v svojem vsakdanu in zaživel polno in veselo? Če tega še nikdar nisi poizkusil ti ponujam nekaj spodbud, s katerimi boš opravil spomladansko razstrupljanje in izboljšal svoje počutje; tako fizično kot psihično.

Sedem večerov zaporedoma si zapisuj tok svojih misli. Samo piši. Brez presledka. Piši, dokler ne zapolniš vsaj ene strani. Ne zapisuj dnevnih dogodkov kot to morda počneš v svojem dnevniku. Zapisuj občutke, naj se izlijejo skozi svinčnik na bel list papirja.

Meditiraj ali obišči tečaj joge, ki ji pravijo tudi hrana za dušo in duha. Ne samo, da boš pripomogel k boljši fizični kondiciji ali celo morda preoblikoval svoje telo, veliko pripomore tudi pri lažjem soočanju s svojimi čustvi.

Napiši pismo! Napiši ga in sprosti vsa svoja občutja, jezo in frustracije. Ne olepšuj in ne izbiraj besed. Napiši tako kot čutiš. Pisma ne boš poslal nikomur, zato si privošči. Osvobodi se negativnih čustev in poleti svobodno kot ptič nad zelene travnike.

Kadarkoli se počutiš da sete je gospa depresija spel lotila, namesto po alkoholu, sladkarijah ali celo drogah posezi po bolj udobnih in prijaznejših metodah, ki delujejo boljše kot zgoraj našteti strupi sodobnega življenja. Privošči si kopel, toplo in dišečo. Meditiraj. Pojdi na sprehod. Ne boj se svojih čustev. Spusti jih iz kletke, poglej jim v oči in jih objemi, saj so delček tebe. Jokaj, kriči, vpij….

Med razstrupljanjem vsak večer oziroma zjutraj preden vstaneš, preberi tole afirmacijo: »Imam pogum in neskončno moč, da se znebim nezdravih čustev na pozitiven in konstruktiven način. Imam jasen pogled na prenovo in edinstven plan kako ravnati s svojimi čustvi, da bom z lahkim korakom hodil dalje po poti, ki mi jo tlakuje življenje.«

Šest najboljših zdravnikov na kupu, katerim ne more nihče oporekati; sonce, voda, zrak, počitek, gibanje in zdrava hrana. Vseh šest ti bo z veseljem na uslugo. Samo pripravljen moraš biti! Znajo omiliti bolečino, utrditi voljo in kar je najlepše – vsi razen enega ne stanejo niti centa.

Nastja

Pravih pet

Pravih pet

POŠTENOST………. Je prvo poglavje v knjigi modrosti. (Jefferson)
………. Je ironija z drugačnim prizvokom. (Saunders)
POTRPEŽLJIVOST………. Je prijateljica modrosti. (Sv. Avguštin)
……….Je najboljšle mazilo za vsako težavo. (Plavt)
PRIJAZNOST ………. Je moja religija. Moja religija je enostavna. (Dalai Lama)
………. Je zlata veriga, ki povezuje človeštvo. (Goethe)
PREDANOST………. In sanje sta zmagovita kombinacija. (Longood)
………. In koncentracija sta neotipljiva vendar odločilna dejavnika,
ki narekujeta kdo zmaga  in kdo izgubi. (Seauer)
PRIDNOST………. Je velika učiteljica. (arabski pregovor)
……….premaga vse težave, lenoba jih množi. (Franklin)
Nastja
Zdrav duh v zdravem telesu

Zdrav duh v zdravem telesu

Veliko je bilo govora o povezavi z različnimi energijami in vzdrževanju “duhovne kondicije”. Vendar je pomembno poleg meditiranja, odpiranja takih in drugačnih kanalov, prakticiranja različnih tehnik, ki vam pomagajo se povezati s sabo, … tudi delati na sebi – tako fizično kot z raziskovanjem svojega uma in duha.

Ste že kdaj slišali za pregovor zdrav duh  v zdravem telesu (mens sana in corpore sano)? Verjetno ste, saj so nas s takimi reki pitali v šoli. In imeli so prav v tem primeru. Pomembno je skrbeti za svoje telo, saj je tudi to del nas. Dobro je počutiti se domače in odlično v svojem telesu, ga sprejemati takega, kot je, saj nam bo tako še dolgo služilo in na tak način bomo lahko še več dosegli in bili srečnejši. Predvsem pa je dobro zavedati se, da je telo del nas, da brez svojega telesa ne bi obstajali. Brez svojega telesa ne bi čutili zunanjega sveta. Sprejmite svoje telo. Ker točno tako, kot je, je popolno. To ste vi.

Začnite častiti svoje telo in posledično sebe.  Privoščite si dobro in zdravo hrano. Tako, ki vas podpira pri delovanju in aktivnosti, ter vas ne utruja in črpa energijo iz vas. Začnite žvečiti hrano. Jo okušajte, čisto vsak grižljaj. Boste videli, kako drugačen okus ima hrana, če jo dobro prežvečite. Tako boste začeli ceniti hrano. Raje manj in bolj okusno kot več in brez okusa (ali raje manj in dobro kot veliko in slabo).

Skrbite zase. Negujte se. Uživajte v tem. Uživajte v vsakem tušu in negovanju sebe. Privoščite si. Vzemite si čas zase.

Poskrbite za aktivnost. Lahko je to samo sprehod po okolici, hoja po stopnicah namesto  dvigala, tek, ples, joga, … karkoli kar vas bo osrečilo in vam dalo občutek, da živite. Da čutite svoje telo. Tudi pospravljanje in čiščenje spada pod aktivnosti. Osredotočite se na trenutek, na občutke med pospravljanjem in kmalu  boste ugotovili, da je tudi to lahko zabavno.
Počnite vse, kar vas razveseli. Igrajte se, tudi to je aktivnost. Kdo pa pravi, da je igranje rezervirano za otroke? Vsak v sebi skriva otroka, zato se igrajte, kolikor vam srce poželi.

S tem, ko boste poskrbeli tudi za svoje dobro fizično počutje, boste poskrbeli ravnotežje. Ravnotežje med umom in telesom.

Prihajajoče delavnice