Ženske in spolnost
“V številnih družbah obstajajo zelo stroga pravila, povezana z žensko seksualnostjo. Toda če je ženska seksualnost v resnici razmeroma pasivna, zakaj je potrebnih toliko pravil za njeno nadziranje? Zakaj je tako zastrašujoča? Tudi zadnja dognanja o ženski seksualnosti nas nemara ne približujejo pravemu odgovoru in so zgolj odraz kulture, ki nas oddaljuje od globoko skrite resnice. Kaj pa, če ženska seksualnost sploh ni tako pasivna? Morda je zaradi dolge zgodovine ustrahovanja prava narava ženskega poželenja zgolj pregloboko zakopana, da bi jo lahko zares spoznali.” pronicljivo razmišlja Tili Kojić v svojem spletnem članku Kaj hočejo ženske v postelji.
“Vse te teorije in študije nakazujejo pomembnost tega, da ženske razumejo svoje telo in čustva. Še pomembneje je, da svoje poželenje prepoznajo in si priznajo, kaj jih v resnici vznemirja.” nadaljuje Tili in navaja mnenje Lise Diamond, profesorice na Univerzi v Utahu, ki meni, “da ženske premorejo večjo seksualno pretočnost kot moški, njihovo željo pa v večji meri narekuje čustvena povezanost kot telesna privlačnost. Iz evolucijskih in kulturnih razlogov ženske zelo cenijo bližino in dolgotrajno razmerje, vendar je zmotno misliti, da je trajen odnos glavni vir ženskega poželenja. Veliko podatkov priča, da imajo ženske šibkejši spolni nagon kot moški, poleg tega je verjetneje, da v dolgotrajnem razmerju zanimanje za seks prej upade pri ženskah kot pri moških, saj za prebuditev libida potrebujejo več stimulacije kot moški.”
Navaja še ugotovitve profesorice psihologije in seksologinje Meredith Chivers, ki trdi, “da bi razlog za razhajanje med dejanskim in zaznanim vzburjenjem pri ženski lahko bila negativna čustva, ki jih ima ženska do svojega telesa”. Seksologinja, dr. Marta Meana se v precejšnji meri strinja s to trditvijo, saj je prepričana, “da je za žensko vrhunec že to, da vzbuja poželenje v drugem”. “Toda na drugi strani pri ženskem poželenju ne gre za povezanost oziroma odnos, pač pa je bolj samoljubne narave”, pravi dr.Marta Meana. To narekuje koprnenje po ljubezni do sebe, po želji, da bi postala predmet erotičnega občudovanja in spolne potrebe.
Pri raziskavi Chiversove je najzanimivejši podatek, “da so se ženske vzburile hitreje in lažje, vendar tega niso vselej priznale (ali sploh dojele). Mar to pomeni, da ženske niti ne vemo, kaj hočemo? Ali pa nas je družba preprosto naučila zatirati željo? To je ena od ključnih dilem, ki še čaka na odgovor, do takrat pa morajo ženske same ugotoviti, kaj si v resnici želijo. Vzburjenje ni nekaj, kar bi jim lahko dovolili ali ne. Nemara pa svoje želje težje razumejo zato, ker odraščajo z zamegljenim zavedanjem o erotičnih sporočilih svojih genitalij.”
Na dogodku Seksualnost – delavnica za ženske , se boste 24. in 25. novembra v Ljubljani, spoznale s svojo seksualnostjo, svojimi čustvi in sprejemanjem sebe.
