vzorci

Izbira

Izbira

Občutek, ko se resnično zaveš, da je vse, kar se dogaja, popolnoma prav in v skladu z božanskim načrtom, je neopisljiv. Govorim o občutku, ki ga začutiš znotraj sebe, ne glede na viharje, ki jih poskuša ustvariti ego. Z vzorci se namreč bojuje proti globokemu notranjemu miru. Proti brezpogojni ljubezni in sprejemanju samega sebe. Meni je danes s slikami ranjene mačke sredi ceste jasno nakazoval svoje preference ter me skušal znova podrediti vzorcem, ki so včasih krojili moje počutje.

A danes je bilo vendarle nekaj drugače. Po paleti različnih čustev sem se vprašala, kaj se mi zares dogaja. Začela sem prepoznavati vzorce in iskati načine, kako naj jih zares spustim oz. sprejmem kot del nečesa, česar več ne potrebujem.

Ugotovila sem, da je enostavno govoriti, da je treba “to in to” spustiti, težje pa je to zares narediti, tako živeti oz. se od tega osvoboditi. Še posebej, ker je meja med zdravim iskanjem novih lekcij ter smiljenju samemu sebi tanka.

Počutila sem se, kot da hodim po sivi poti, kjer je na eni strani poti bujno cvetoče zelenje, ki zastira pogled v daljavo, na drugi strani pa mrak in deževno vreme. Ko tako napišem, je jasno, kaj bi človek izbral, vendar ko si znotraj, je ob topli dek’ci tudi deževno vreme prijetno.

Spoznala sem, da sem danes na meji. In da lahko izberem, ali nadaljujem pot z odprtim srcem in končno sprejmem in zaživim, da je v vsakem trenutku vse prav točno tako, kot je, ali grem znova v krog soočanja z že poznanimi vzorci.

Odločila sem se, da je čas, da me objame cvetoče zelenje. Odločila sem se, da je čas, da se prepustim. Da je čas zame. Čas za ljubezen. Čas za čudovito življenje. In čas za nebesa na Zemlji.  <3

Danijela F.

Občutek krivde – bencin sodobne ženske

Ženska danes nujno potrebuje občutek krivde. Če bi bila brez občutka krivde, bi imela občutek krivde, ker ga nima. Velikokrat se tega ne zavedamo, ker je povsem na podzavestni ravni. Kaj bi bilo, če bi ležale doma, nič ne naredile, ne bi skrbele za družino? Imele bi občutek krivde. Pogosto ga imate že samo, ko pomislite na svoje bližnje. Občutek krivde do vsega. Kriva sem za vse. Če smo krivi za vse, je lažje, ker nam ni treba kriviti druge. Obenem pa, če imamo občutek krivde, smo že naredili svoje in nam ni treba nič več narediti. Občutek krivde že imamo in smo svoje opravili. Zadostuje že, da se čutim krivo. To je že kazen.

Se moraš vedno znova izčrpati in to vsak dan? Ti morajo vsi pobrati vso energijo? To je zato, ker, ko si izčrpana, si brez občutka krivde. Veš, da si dala vse od sebe, zato hitiš tja. Tega pa nikoli ne dosežeš, saj ne znaš biti brez občutka krivde. Brez občutka krivde ne znaš zaspati. Zaspiš tako, da padeš v posteljo ali pa pač težko zaspiš, ker si mogoče kaj pozabila narediti.

Odvisnost od občutka krivde podedujemo od svojih staršev in se nam izoblikuje v otroštvu. Takrat se nam ustvarijo tudi potrebe po podrejenosti, izkoriščanosti, ogroženosti in kazni. Tako smo namreč dobivali ljubezen, skozi kazen. Osebe, ki naj bi nas ljubile, so nam dajale pozornost s kaznijo. Meni se moraš podrediti!

  • Če smo se počutili krive, smo omilili kazen, ki je sledila.
  • Če smo se počutili krive, nismo krivili drugih in je bilo lažje.
  • Če smo se počutili krive, smo vsaj nakazovali, da smo se potrudili.
  • Če smo se počutili krive, smo bili manjše breme svojim staršem.
  • Moram biti kriva, da dobim ljubezen!
In kako to spremeniti? Začnite se brigati zase in ne dovolite več, da ste dolžne komurkoli. Najprej ste sebi. Občutek krivde do sebe si tako odpravite, da zdaj začnete dajati najprej sebi. Potem drugim, kar ostane, brez vsakega občutka krivde.
Hari Om

Prihajajoče delavnice