veselje

Moj cilj … moja sreča

Mogoče mi bo tokrat uspelo. Želim si, da mi uspe. Predolgo že živim v poglavju svojega življenja, ki mi ne ponuja tistega, kar si tako močno želim. Vse prevečkrat sem bila razočarana. Vse prevečkrat so bila moja čustva poteptana. Vem, da vsak novi začetek pomeni konec nekega drugega začetka.

Ker ne najdem razloga, zakaj bi nadaljevala, moram najti razlog za nov začetek. Prepričana sem, da obstaja razlika med tem ali se predaš ali pa najdeš moč za nov začetek, novo poglavje. Štiri besede me bodo vsak dan, dan za dnem vodile naprej proti novemu začetku, proti moji resnični sreči. Štiri besede: “Od tega trenutka naprej …”

Od tega trenutka naprej …

Bom pustila stvarem, ki jih ne morem nadzorovati, naj gredo svojo pot!
Večina stvari je v mojem življenju le zato, ker nenehno mislim nanje. Vem, da se bodo začele pozitivne spremembe dogajati, ko se bom čustveno oddaljila od vsega kar je negativno. Prenehala se bom oklepati tistega kar boli in dala prostor resnični ljubezni.

Bom v svoj objem sprejela resničnost! Življenje je enostavno!
Vse se dogaja zaradi mene. Ne dogaja se meni. Vse se je zgodilo pravi trenutek, ne prekmalu in ne prepozno. Vse kar sem izgubila je bilo povrnjeno z nečim novim. In za vsako novo stvar sem se morala odpovedati nečemu, kar tako ali tako ni več služilo svojemu namenu. Vem, da je odločitev samo moja; ali bom žalovala ali pa se bom veselila.

Bom spremenila smer razmišljanja!
Vsaka sprememba je kakor vdih – ni le del nekega procesa, je proces. V resničnem svetu štejejo le spremembe. In vem, da moj pogled na svet in na dogajanje, pomeni prvi korak proti pozitivnim spremembam. Pripravljena sem na pozitivne spremembe. Neznanemu bom odprla vrata in prezračila svojo notranjost, ker se zavedam, da so za rast in nov začetek potrebne spremembe. Če nisem zmožna spremeniti svojih misli, nisem sposobna spremeniti ničesar v svojem življenju.

Se bom oklepala le dobrih in pozitivnih stvari!
Živeti v temi ni lahko. In ko sem se trudila, da najdem vrata, za katerimi bo končno posijalo sonce, sem porabila toliko energije, da sem obupala, še preden sem uspela prijeti za kljuko vrat in jih odpreti. Potrebovala sem čas, da sem spoznala, da je v meni še vedno dovolj pozitivne energije in neskončne želje, da najdem pravo pot, ki me bo pripeljala k pravi sreči.

Si bom vzela čas za počitek in veselje!
Ko sem dan za dnem prenašala težak križ obžalovanja in sramote sem mislila, da s tem kažem svojo moč in vztrajnost. Nisem se zavedala, da je bolje, da vso to moč uporabim za iskanje prave poti, se sprijaznim s situacijo in se poskušam iz tega tudi nekaj naučiti. Vem, da bo potrebno več poskusov, saj sem že tolikokrat obupala in zmedena ugotovila, da sploh ne vem kaj si želim in kam potujem. Spodletelo mi je. Razočarana sem bila nad sabo. Pa sem si privoščila počitek, nabrala energijo, zbistrila misli in zdaj vem česa ne smem ponavljati, če hočem uspeti.

Ne bom izpustila nobene priložnosti več!
Sprememb me je bilo že od nekdaj strah. Vsakokrat, ko sem se preselila v drug kraj, vsakokrat, ko sem zamenjala službo, vsakokrat, ko sem spoznavala nove ljudi. Bilo me je strah. Zelo strah. Toda vem, da so vse te spremembe nekako vplivale na moje življenje, na mojo osebnost in vem, da bi obžalovala, če se ne bi zgodile. Strah v mojem bitju je bil večji, kot pa je bil v resnici. In ta strah me ne bo nikdar več ustavil pred priložnostmi, ki me še čakajo.

Bom trmasto plezala proti vrhu!
Dejstvo je, da nihče, ki je priplezal na vrh gore, tja ni padel z neba. Moral se je pošteno potruditi in vložiti veliko energije v dosego tega cilja. Tudi sama se bom morala zelo potruditi in si hkrati zaupati, da mi bo to tudi uspelo. Ne smem se ustaviti nekje na pol poti. Moram splezati na vrh in uživati v razgledu!

Bom hvaležna za dragocene lekcije življenja!
Vem, da ni lepšega občutka, kot je tisti, ko mi sreča nariše nasmeh na obraz in posuši solze obupa in nemoči. Vem, da ne smem obžalovati ničesar, kar se mi je zgodilo, pa čeprav sem bila ranjena in prizadeta. Hvaležna bom za vsak trenutek, saj sem se iz vsakega nekaj naučila. Tudi ti trenutki so me oblikovali v osebo, kakršna si želim biti.

Se bom zavedala, da je bilo za dosego mojega cilja potrebnih veliko korakov!
Nikoli ni nič narobe. Vse kar se mi je zgodilo, je bilo potrebno, da sem danes tukaj. Včerajšnji koraki so me pripeljali v današnji dan. Ponosna sem nase. Mogoče še nisem točno tisto kar si želim biti. Vem pa, da sem bližje kot kadarkoli!

Nastja