vegetarianstvo

Kaj v resnici smo?

Kaj v resnici smo?

Nekateri trdijo, da smo bili najprej lovci (da smo se torej razvili iz plenilcev)in smo zatorej po naravi bolj mesojedci, kot rastlinojedci, spet drugi trdijo, da smo bili najprej nabiralci in smo zatorej rastlinojedci, nekateri pa pač da smo vsejedci. Kdo ima prav?

Pravzaprav vsi.

Torej; pravi plenilci so nesporno npr. divje mačke. Imajo ostre kremplje, plenilske zobe (ostre, podaljšane), močno čeljust, močno želodčno kislino…te lastnosti so skupne vsem plenilcem-mi nimamo nič od navedenega. Imamo pa roke za trganje sadja, nabiranje, pobiranje…torej biološko gledano smo bolj rastlinojedci kot pa kakšni plenilci. Tudi hrana sestavljena zgolj iz živalskih beljakovin človeškemu organizmu naredi več škode kot pa koristi.

Pa opredelimo še vsejedce: to naj bi bili medvedi, volkovi, psi…ki so še vedno ohranili del svojih plenilskih telesnih značilnosti, vendar ne potrebujejo toliko živalskih beljakovin kot čisti plenilci (mačke..), imajo pa seveda ohranjen lovski nagon.

Kaj pa ljudje? Naši zobje so (vsaj po mojem mnenju) precej bolj podobni konjskim kot pa pasjim (tudi med zelišči naj bi bilo za človeka užitno vse, kar je konj).

Naša vrsta naj bi imela v živalskem svetu najbolj razvite možgane. Naš cel organizem je zelo prilagodljiv. Prilagodi se na kakršnokoli vrsto prehrane, vremenske razmere, strupe (cigareti, droge…). Dobro, pojdimo nazaj na možgane. Primati na primer, so, tako kot mi sposobni izumiti orožje in prilagoditi lov glede na plen in okolje (sicer tudi orke- prilagajajo, izumljajo tehnike lova in prenašajo znanje iz roda v rod, imajo različna, edinstvena narečja glede na to kje živijo, močne družinske vezi..) že od nekdaj.

To je argument tistih, ki trdijo da smo bili ljudje najprej lovci, da smo torej plenilci. Že res, orožje in iznajdljivost tudi našo vrsto postavi v položaj plenilca. Kakršnokoli orožje že izumimo, lahko ubije ali rani tako žival, kot človeka. Smo pač dovolj inteligentna bitja, da se lahko postavimo v superiorni položaj.

Kot inteligentna bitja pa naj bi razvili tudi občutek za etiko. Naj bi bili sposobni sočutja. Če torej vemo, da nismo edina bitja z možgani (imajo jih tudi krave, pujsi, ptice, ribe… ne trdim, da smo na enaki intelektualni ravni, saj že človek je en pač bolj inteligenten kot drug), pač pa imamo vsi živčni sistem, torej čutimo bolečino, trpimo, čutimo nežnost, …, vsi imamo nagon po preživetju, zakaj se nam potemtakem zdi sporno ubiti človeka, ne pa žival? Kakšna je naša pravica do superiornosti? Zato ker v Bibliji tako piše? Hm… Tudi govedo in pujsi niso bili ustvarjeni za klavnice pač pa jih je ‘za to primerne’ naredil človek z udomačitvijo, tako kot pri psih in vzgojil različne pasme… (argument nekaterih, da ima vsaka žival pač svoj namen…le zakaj ima potem pes v Evropi, drug namen kot na Tajskem… tam ima pes pač enak namen kot pujs… morda pa tako piše v njihovi sveti knjigi…če bi torej v moji sveti knjigi pisalo da pa kanibalizem ok…hm)… Kaj nam torej daje pravico do superiornosti?? In nad kom?

Petra Derenčini

Strpnost in odgovornost

Strpnost in odgovornost

Strpnost. Imam se za dokaj strpno osebo, ki se trudi razumeti ljudi, drugačne od sebe in spoštovati njihove navade in mnenja brez da bi jih sodila. Ali jim solila pamet. Ker ima vsak to pravico. Vendar pa me moti, da še vedno marsikdo misli, da ima prav samo on/-a in se vsi drugi motimo. Dobro, jaz zase vem da imam prav vendar s tem ne izključujem možnosti, da imaš prav tudi ti, čeprav imaš drugačno mnenje. In zaslužiš si, da se tudi tvoje mnenje spoštuje.
Nihče nima pravice kritizirati ali ogrožati tvojega načina življenja. Ali mojega. Ali kateregakoli drugega.

Kot najvišje razvita bitja smo seveda odgovorni tudi za okolje. In kot najvišje razvitim bitjem nam je do sedaj uspelo okolje tudi najbolj uničiti, kar se še vedno nadaljuje. Sprašujem se, kje je tu strpnost ljudi do okolja? Saj vendar vsi vemo, kaj je danes glavni faktor onesnaževanja okolja. In potem se gremo raznoraznih dobrodelnih organizacij, ki pa vemo, da nimajo nekega pravega učinka, razen tega, da se potem počutimo manj krive ker smo se vsaj površinsko potrudili. Darujemo evro za lačne otroke v Afriki, medtem ko približno polovico svetovnega pridelka žitaric pokrmimo živini, da bi lahko uživali njihovo meso. Varčujemo z vodo, medtem ko se lahko s količino vode, porabljene pri proizvodnji 1 kg mesa, celo leto vsak dan tuširamo. Če kdo v tem vidi strpnost, naj mi, lepo prosim, razloži. Jaz namreč tu vidim bolj nestrpnost, tako do živali, kot do sočloveka. (In izgovor, da potrebujemo živalske beljakovine za preživetje mi tu ne zdrži, saj vendar vsi še predobro vemo za sojine beljakovine, prav tako kot je dobro znano dejstvo, da za proizvodnjo 1 kg mesa potrebujemo od 7 do 16 kg žitaric ali soje.)

Pred kratkim mi je nekdo očital hladnost med nekim oglasom, kjer so prikazovali koščene afriške otročke. Vendar pa oseba, katera mi je očitala hladnost, in podpira oglaševano dobrodelno organizacijo, podpira tudi mesno industrijo. Saj vendar soja služi po vsem svetu kar v 90% za krmo živalim! In dotična osea seveda zapravi več denarja tedensko na podpiranju mesne industrije, kot pa nameni denarja tej organizaciji. S tem, da je oseba zelo inteligentna in razgledana, vendar si tu zatiska oči.

Zdi se mi prav bizarno, da me še vedno 80% ljudi s katerimi se pogovarjam vpraša po razlogih za vegeterijanstvo. Hmmm … ena stvar ki nam je vsem skupna je ta, da naj bi se po najboljših močeh trudili zmanjšati onesnaževanje okolja. Znanstvene raziskave so nedvomno pokazale, da je današnja masovna vzreja živali glavni krivec za odmiranje gozdov ter za globalno segrevanje. Klimatske spremembe pa bodo zadele nas vse, prav tako kot naše otroke. Mar to ne pomeni, da sem na nek način bolj strpna do otrok mesojedcev, kot so ti sami do svojih otrok in celo sami do sebe? Saj so namreč emisije toplogrednih plinov, ki izvirajo iz živinoreje, večje kot izpusti celotnega svetovnega prometa! (Iz študije FAO, organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih).

Zase nikdar nisem trdila, da sem pretirano odgovorna oseba. Vendar pa sem vesela, da nisem odgovorna za podpiranje najbolj škodljive in krute industrije na tem svetu. Do soljudi in do živali. In ko mi naslednjič nekdo po dolgi prhi očita neodgovornost do okolja, me ima da osebo resnično pošljem …nekam. Pa gre moja strpnost. Jebiga. In res se mi ne da vsakič že 15 let razagat, zakaj sem vegi. Ko da so ljudje res tolk nevedni. Yea right.

Petra Derenčini

Prihajajoče delavnice