sprejemanje

Če že imate cilj, naj bo to radost

Če že imate cilj, naj bo to radost

Se vam je kdaj zgodilo, da ste nekaj počeli z velikim veseljem in zagonom, potem pa vam je nekdo predstavil negativno stališče vašega početja in ste kupili njegovo mnenje, ter zaključili z vsem skupaj? Ste nasedli drugim, ko so vam povedali, da je vaše delo narobe ali da nima smisla?

Danes bo sončno!

Danes bo sončno!

“Včerajšnja napoved je kazala, da bo sončno! A o soncu ni ne duha ne sluha!” godrnja možakar. “Spet bo dež!” se pritožuje soseda. “Sneži! Saj je vendar pomlad po koledarju!?!” se danes pritožuje velika večina ljudi.

Poletje je včasih prevroče in soparno. Jesen oblačna in deževna, zima pa velikokrat premrzla. Smo potem kdaj zadovoljni? In od kod izvira vso to nezadovoljstvo?

Opaziš koliko energije in časa posvečaš v življenju nad pritoževanjem o vremenu?

Narava je naša velika učiteljica. Izhajamo iz nje in preko nje pridobivamo izkušnje. Le znati jo moramo opazovati ter ji prisluhniti. Tiho in potrpežljivo nam šepeta na vsakem koraku.

Vso nezadovoljstvo izvira iz nas samih, ker imamo pričakovanja. Pričakovanja, da bo na božični večer vse belo. Pričakovanja, da bo 8c28b9abc4ec2623d18b1515b11e3498zunaj na pomladne dni že vse cvetelo.

A mati narava skrbi za nas. Skozi vreme nas opozarja, da je edina stalnica v življenju sprememba, prav tako pa nam šepeta o ljubezni,
da jo sprejemamo brezpogojno v vseh letnih časih. Uči nas o bivanju v sožitju, prilagajanju. O tem, da ne dovolimo, da imajo zunanji dejavniki kot je vreme, vpliv na naše notranje počutje. Uči nas zavedanja samega sebe.

Dogajajo se spremembe v naravi, pa ne zato, da bi se pritoževali, ampak da bi si prisluhnili in opazili, da ni vse tako točno določeno in omejeno v življenju. Uči nas o minljivosti, da vse v življenju pride in gre. O tem, da se prepustimo, občutimo vsak trenutek in v njem uživamo.

Želim ti, da v tvoje življenje danes posije sonce. Sonce v tvojem srcu.

Kako najti mir v sebi

Kako najti mir v sebi

Vprašanje bralke:

Zanima me, kako najti mir v sebi?

Odgovor:

Mir v sebi najdeš tako, da sprejemaš in si hvaležna, za vse, kar moti tvoj mir. Vprašaj se, čemu dovoliš, da vpliva nate, in kaj ti v tvojem življenju ni všeč. Zavedaj se, da je vse prav, da je vse samo posledica preteklih dejanj in ne rabi biti vzrok za nadaljna. Vse vidi v pozitivni luči, vse je preprosto tako, kot je.

Mir v sebi najdeš tako, da se nehaš truditi in boriti. Kaj bi rada dosegla? Več kot sebe ne moreš doseči, ker je v tebi celo Vesolje. Ti si vesolje sama po sebi, čista čarovnija in božanskost. Sprejmi to, občuti, ljubi se in boš videla, da ne rabimo nič, samo Sebe.

Mir v sebi najdeš tako, da živiš v trenutku. Čuti vsak trenutek, čuti sebe, svoje telo. Bolj ko izboljšuješ čutenje, manj boš razmišljala, preprosto samo boš.

Haris Omanović

Ste pred oviro, imate težave? Z nasveti vam pomagamo, kako jih preseči. 

Pišite nam na info@hisaradosti.com. 
V nekaj dneh objavimo članek z obširnim odgovorom na vaše vprašanje, s tem bomo pa pomagali še vsem drugim s podobnimi izzivi. Vnaprej se opravičujemo, če ne bomo mogli obširno odgovoriti vsem.

Na vprašanja odgovarja učitelj Theta healinga Haris Omanović

Sprejemanje odgovornosti

Poglej … edina in prava rešitev, kako odgovoriti na nenehno pritoževanje, je sprejemanje odgovornosti. Pritoževanje je namreč zanikanje odgovornosti. In krivda, ki jo občutiš, je samo še eno izmed priročnih opravičil, zakaj se izogibaš odgovornosti. Je popolno orožje v rokah tvojega vsemogočnega uma. Zavestna odločitev pa je neverjetna odgovornost! Po mojem mnenju nekaj najboljšega kar ima človek v svoji posesti. Ni boljšega nadomestka, ki bi lahko ustvaril življenje polno radosti, pa čeprav tako početje med drugim zahteva veliko odgovornosti, ki jo moraš prevzeti nase za prav vse pretekle odločitve, ki si jih sprejel do tega trenutka, kjer si sedaj.

Pojdi in zakliči vesolju: “Hočem sprejeti več odgovornosti za vse v svoji zemeljski izkušnji!” In ob tem se zavedaj vsake posamezne besede in njenega pomena.

Mogoče se boš zamislil nad primeri, kaj vse je pravzaprav odgovornost:

  • Če sem nesrečen je to zato, ker sam ustvarjam take okoliščine
  • Če naletim na problem, ki me razjeda dan za dnem, sem odgovoren, da ga rešim
  • Če kdo potrebuje mojo pomoč, sem odgovoren, da mu pomagam
  • Če želim nekaj doseči, je odvisno od mene ali bom to tudi dosegel
  • Če si želim svoje življenje deliti z določenimi ljudmi, jih moram v svoje življenje privabiti in povabiti, da ga preživijo z mano
  • Če mi trenutne življenjske okoliščine niso všeč, jih moram zavestno končati

Vsekakor pa ne pozabi na vse dobro, kar se ti je že zgodilo v življenju, saj si bil ti avtor, niso se kar zgodile. Privošči si nagrado za dobro opravljeno delo. Potrepljaj se po rami in si preprosto čestitaj!

Kadarkoli se zalotiš, da se prepogosto in za prazen nič pritožuješ, se ustavi in se vprašaj, ali si ne bi nemara raje privoščil večji kos odgovornosti na svojem krožniku? Mogoče si pripravljen, mogoče še ne. Odgovornost je tvoja, sprejmi jo zavestno. Saj se nočeš smiliti samemu sebi za to česar nočeš v svojem življenju, jokati in ne delovati? Raje si čestitaj za pogum, da si sprejel odgovornost in se odločil, da boš iz svojega življenja ustvaril tisto kar hočeš.

Nastja

Brezpogojna ljubezen

Vsi si jo želimo, vsi jo iščemo, a le redkokdo ve, kaj to je ali kakšen občutek je biti in (se) brezpogojno ljubiti.

Kdor pozna brezpogojno ljubezen ve, da ni strastna, divja ali minljiva. Brezpogojna ljubezen je nežna, sprejemajoča, razumevajoča, vseobsegajoča in večna. Ko jo enkrat spoznaš, jo vidiš in občutiš povsod. V listih v krošnjah dreves, v cvetlici, celo v zraku … je povsod, neomejena s časom ali prostorom- ga napolnjuje in osmišlja. Ljubezen ne obsoja nikogar in nič, saj če vse napolnjuje ljubezen, je jasno, da je vse Popolno in točno tako, kot mora biti.

Je pa res, da, če nismo odprti za ljubezen, je ne bomo opazili v valovanju morja, smehu otroka ali gesti z roko. Tudi ne pomeni, da, če smo zaprti za ljubezen, ljubezni v nas ali v okolici ni. To pomeni le, da jo moramo najti v sebi, da jo bomo lahko videli tudi povsod okrog sebe. Ne iščimo ljubezni v okolici, začnimo pri sebi. Dovolimo si brezpogojno ljubiti sebe in se sprejemati, saj bo ravno s sprejemanjem sebe prišla tudi ljubezen do sebe.

Morda imamo kakšne zamere do sebe, si želimo, da bi nekaj naredili ali da nečesa ne bi naredili. Sprejmimo, da smo v tistem trenutku naredili vse po svojih najboljših močeh. Dali vse od sebe, pa čeprav česa nismo naredili. Da smo takšno izkušnjo potrebovali, da smo zaradi nje močnejši, bolj modri … Prenehajmo se obsojati za pretekla (ne)dejanja. Ravno zaradi teh (ne)dejanj smo danes takšni, kot smo. Začnimo prepoznavati v svojih preteklih situacijah lekcije. Začnimo gledati nanje iz drugega zornega kota in naslednjič, ko objokujemo neko situacijo, se raje vprašajmo “Kaj sem se naučil-a iz tega, kaj mi je to dalo, kaj zdaj znam, kar prej morda nisem?”

Začnimo nase gledati z ljubeznijo, spoštovanjem in vso nežnostjo, ki jo premore vesolje. Smo čudovita bitja, sposobna udejanjiti vse, kar si lahko zamislimo.

Vredni smo čisto vse ljubezni v vesolju, že samo zato, ker smo.

Prihajajoče delavnice