Upi in sanje sta bara v Access Consciousness Access Bars sistemu; 2 izmed 32 točk na glavi. Z dotikanjem točk na glavi ki jih držimo, opuščamo občutke, misli in čustva iz področij, ki se jih dotikamo. V tem primeru sta to točki in področja upov in sanj. Postavimo vprašanje. Koliko tvojih upov ter sanj pravzaprav pripada nekomu drugemu?
Divjala je nevihta, zvoki prelepe uspavanke so se spreminjali v tuljenje vetra in bobnenje groma. In svetleč soj kresničk je počasi pojemal, ko so dežne kaplje neusmiljeno bičale njeno srce. Utapljala se je v groznih bolečinah, oklepala se je spominov in ihtela v temno noč.
Zagledala je roj pisanih metuljev. Prekrili so njeno krhko, nedolžno telo in iz krvavečega srca odnesli strah, ki jo je tiščal k tlom. Ponesli so jo k sanjam, tja, kjer vsak dan marljivo pletejo mavrico in samo izbranci smejo obiskati ta čudovit kraj. Iztegnila je svojo nežno roko, da bi utrgala košček mavrice, ukradla svoj košček sanj. A vsa ta božanska lepota ji je spolzela 
skozi prste. “Ne dotikaj se”, so ji šepetali metulji. “Mavrica je kot eden izmed nas. Kot metulj. Če se je dotakneš izgine. Če metulja primeš za krila umre. Ne dotikaj se, samo pojdi. Pojdi za metuljem. Pojdi za mavrico. Pojdi za sanjami.”
Zjutraj je na blazini opazila metuljevo krilo. Lesketajoče barve so se nežno objemale s sončnimi žarki. Zazdelo se ji je, da v svoji dlani vidi vse tiste čudovite mavrične barve in spomnila se je besed. Če je hotela še pred nekaj trenutki zadržati mavrico v svoji dlani, je sedaj le še bolj razprla svoje dolge prste in mavrica se je lahkotno razlila čez njeno nežno roko. V očeh so se ji zalesketale solze, milijoni svetlečih kresničk so napolnili njeno srce. Blažena melodija je napolnila njeno dušo in neskončna ljubezen je prežela njeno ranjeno srce.
Iz daljave je zaslišala prijazne besede: “Ne boj se. Strah je ostal na drugi strani, izgubljen v temačnem breznu žalosti in brezupja. Ne more ti slediti v naše kraljestvo, kraljestvo metuljev. Tu si varna. Dan in noč.”
Soba se je spremenila v ogromen metuljev zapredek, spleten iz dolgih niti najrazličnejših barv. Notranjost je bila mehka kot cvet bombaža, opojno dišeča in neskončno udobna. Igrala je prijetna glasba. Počutila se je varno. Bila je brez skrbi. Predala se je in uživala v trenutku.
A že naslednji hip se je zavedla, da ne more ostati, čeprav ji je bilo zelo všeč. Mora naprej. Proti mavrici. Teči za metuljem. Slediti svojim sanjam.
Nastja
Paulo Coelho je nekoč zapisal, da je človek izmed vseh sredstev za uničenje, ki jih je lahko izumil, izumil tudi tisto, ki je najmočnejše in najbolj uničujoče – to je bila beseda.
1. “NE!”
Beseda, ki nam je vedno za petami, ki jo imamo prepogosto na koncu jezika. “Ne!” Že v otroštvu smo jo spoznali prav vsi. Slišali smo jo, videli in občutili. Zažrla se nam je v podzavest, postala je jedro naših prepričanj, vodilo naših misli in polnilo naših duš. Slavili smo jo na oltarju in pili njene sokove, vdihovali njene strupene hlape in ji priznali vladavino. Naučili smo se biti ponižni in pokorni.
In njena filozofija je ustavila naše sanje, dozorele ideje, prekrižala potovanja še preden so se začela, preprečila načrte in razvrednotila veličino našega bivanja. Umorila je priložnost in pokopala možnost, secirala upanje v prafaktorje. Mumificirala je naše sanje in upanje, da postala sta živa mrtveca večnega mrtvila. In zakaj jo še vedno tako prepogosto uporabljamo – pri svojih otrocih, sodelavcih, partnerju, sebi? Zakaj še vedno zastrupljamo misli s ponavljajočim se “ne” do točke zasičenosti, kjer beseda “da” preprosto ne najde več prostora?
Nič več! Naučimo se ustvarjati priložnosti in reči “da”! In poplava “da-jev” bo prevladala nad vedno prvo “ne” dokler “ne” ne bo postal le
oddaljen, komaj slišen javk, ki ga še prepoznamo v glasnem odmevu naših “da-jev”.
2. “POČAKAJ!”
Odloži. Ne še. Preloži. Prestavi. Čas pa nam pravi naj ne čakamo. Okoliščine niso primerne za čakanje. Moramo biti prepričani in pripravljeni. Kaj bo, če ne bomo pripravljeni? Kaj bo, če se motimo? Tudi taka vprašanja si zaslužijo našo pozornost. Vendar samo takrat, ko jih ne razpihuje neutemeljen strah. Sanje so odrinjene na rob, za železne rešetke uporabnosti in previdnosti. Cilji dobijo oznako “odloženo za nedoločen čas”. Možnosti se posušijo in padejo na neplodna tla, kjer zgnijejo še preden so preizkušene ali doživete.
“Počakaj” je velikokrat “ne” v preobleki. Njena ponavljajoča mantra je “stop” in “ne še”. Z njo doseže, da se ideje, načrti in cilji prekucnejo iz razmajane skale v prepad večnosti, čeprav je mantri včasih dodana tudi mehkejša oblika,kot na primer besedi “mogoče” in “kasneje”.
“Počakaj” je trajno ponavljajoče dejanje izogibanja in nazadovanja. Lahko ga enačimo s skrivanjem za izgovori. Nove ideje postavlja na tanek led, nove izzive na razbeljeno žerjavico in skriva nove zamisli pod debelo plastjo prahu. Načrte za prihodnost spreminja v obžalovanje preteklosti. Cesta po kateri smo se peljali le nekajkrat, se spremeni v cesto, ki je ne poznamo. Možnosti so zavržene in zanemarjene.
In to je črna napoved za vse nas. Zato je čas, da se čakanje spremeni v delovanje. Da peljemo svoja življenja iz garažnih hiš na avtoceste življenja in pritisnemo na plin. V prtljažnik naložimo motivacijo in zaupanje. Osvobodimo se verig, ki nam jih vsiljuje “počakaj”!
3. “PRENEHAJ”
Ta beseda predaje leži v vsakem od nas. Začete sanje in projekti propadejo, mi pa postanemo žrtve te besede. Zavese so na polovico dvignjene, potovanje se je začelo, ko si v podzavesti začnemo ponavljati, da nismo dovolj dobri za nastop pred množico ali da si ne zaslužimo potovanja, ker se nismo dovolj trudili. Skrbijo nas spodrsljaji in neuspeh. Prenehamo še preden nam lahko uspe samo zato, da bi se izognili srečanju z našimi strahovi. Možnosti in priložnosti se zadušijo, ker se sprijaznimo z nečim razumnejšim, lažjim, bledim in tistim kar je bližje množici.
In zato prenehamo plezati na vrh že takrat,ko smo šele na pol poti, zato povemo zgodbe samo do polovice, napišemo samo nekaj 
poglavij knjige, svoj značaj izoblikujemo samo do tiste mere, da je sprejemljiv za druge, površno okusimo srečo, odpustimo samo zato, da se strasti poležejo, sanjamo samo do vrha nebotičnika in životarimo. Odločimo se in prenehajmo z “prenehaj” in začnimo z akcijo. Bodimo pripravljeni na urejanje in izboljševanje, prilagoditev in spreminjanje poti po potrebi. Strahovom porežimo krila in jim ne dopustimo, da nam vzamejo sanje.
4. “PREVIDNO”
Počasneje. Pazi! Skloni se. Umakni se. Ne teci! Ne plezaj! Poškodoval se bo! Bodi previden! Pazi nase! Vse to so sinonimi za previdnost ob morebitnem spodrsljaju in straho-napoved prihodnosti pred neznanim. Beseda “previdno” nas umešča v skrbno varovano celico umetnega okolja in nam ponuja omejene možnosti bivanja. In tako čakamo, gledamo zdaj tja, zdaj sem, preverjamo in analiziramo. Včasih smo s tem tako zaposleni, da se naša mladost neslišno postara v zlata leta, ko nam ostane samo še obžalovanje za neizpolnjenimi načrti in zgrešenimi priložnostmi.
Previdnost nas uspava kot pesem morskih siren, postanemo zaspani in apatični. V zamegljeni realnosti previdnega življenja se vrtimo na vrtiljaku in se ustavimo nekje v zraku, še preden se vožnja konča. In tako hermetično zaprti previdno poplesavamo vsak v svojem milnem mehurčku in zadovoljni vzdihujemo ob dejstvu, da smo tu vsaj varni …za zdaj.
5. “NE (Z)MOREM”
Ne morem. Ne moreš. Ne da se. Tega nihče ne (z)more. Nemogoče je! Kdo pa misliš da si? To je nedosegljivo in preveč tvegano. Nimam energije. Izgovori, ki jih imamo vedno pri roki. Izgovori, ki nam jih ponujajo drugi. Nismo dovolj pametni za odgovorno delo, dovolj prilagodljivi za politično stranko …in tako se sčasoma nehamo truditi in si priznamo, da ne (z)moremo. Konec koncev saj so tu tisti, ki to (z)morejo.
Ujeti smo v tok življenja, ne (z)moremo splezati na breg, ne (z)moremo se predati toku in odplavati proti priložnostim. Ne (z)moremo 
biti inovativni, ne (z)moremo se učiti in raziskovati, ne (z)moremo ustvarjati, ne (z)moremo se odločiti. (Z)moremo pa postati žrtve moči in vztrajnosti naših strahov. Urok izgovorov,cepetanja na mestu in prisilnega odrekanja možnostim, ki se nam ponujajo. Vse to (z)moremo. Beseda “ne (z)morem” nas zamrzne v stanju popolne nemoči. Korak nazaj in priznanje je tedaj najboljša izbira. Pa je res?
Ne! Črtaj to besedo iz svojega besednega zaklada in jo pretvori v (Z)MOREM! In tu se začne čarovnija spreminjanja. Zmoreš in boš zmogel. Zmorem, bom, vse je mogoče in dosegljivo, zaupam si in vem da sem sposoben …naj te besede postanejo naša prva izbira in napolnijo srce, misli in dušo vsakega od nas. Ker (z)moremo!
Besede so kot kopirni stroj. Naredijo točno tisto kar damo pod pokrov. Besede, ki jih nenehno uporabljamo postanejo naša resničnost. Negativne besede imajo negativne rezultate. Omejujoče besede postavljajo okvire in nas omejujejo. Besede strahu nas zakrčijo. Besede poguma nas dvignejo in spodbudijo. Motivacijske besede nas motivirajo. Besede ljubezni nas navdihnejo. Prijazne besede v nas prebudijo sočutje in prijaznost. Zato modro izbiraj svoje besede. Predelaj jih v besede, ki osvobajajo namesto omejujejo, ki dvignejo namesto pogubijo, ki gradijo namesto rušijo.
Nastja
1. Sam = osamljen
Biti sama ne pomeni vedno, da sem osamljena. Tako kot razmerje ne pomeni vedno veselja. Ko sem sama s sabo je včasih samotno, ko pa sem sama v razmerju z drugim, je žalostno in samotno. Če se v razmerju ne počutim dobro in če stvari niso take kot jih želim, si bom vzela čas za razmislek. Preživela ga bom s svojim najljubšim bitjem – s seboj. Poglobila se bom vase in razmislila o stvareh, ki me vedno znova razočarajo. In naslednjič, ko se bo začelo moje razmerje potapljati, bom pripravljena odplavati proti obali.
2. Sreča = bogastvo
Če sem srečna, ker imam veliko stvari in si ne želim ničesar več …je to sreča? Ne, sreča je hvaležnost za vse kar imam in potrpežljivo čakanje na vse tisto kar še pride. Včasih se v tem divjem pehanju za dosežki niti ne zavem, koliko drobcenih biserov mi vsak dan polepša moje življenje. Hvaležna sem za vsak čudovit trenutek.
3. Bolečina = krvava rana
Nikdar ne smem podcenjevati bolečine, ne tvoje in ne moje. Vsi se borimo. Nekateri so mojstri v skrivanju in prikrivanju, nekaterim se bolečina vidi v očeh. Nikdar ne obsojam in ne opravljam – to je potrata časa in energije. Tisti, ki to počne, naj raje izkoristi čas za pomembne stvari.
4. Življenje = ravna cesta
Negativne misli so kot luknje v asfaltu. Če sem neprevidna in stopim vanjo, se lahko poškodujem. Vedno lahko izbiram po kateri poti bom šla naprej,
vedno lahko izbiram svoje misli in svoje občutke. Spremenim lahko določene stvari in spremenim lahko svoje misli o tem česar ne morem spremeniti. Lahko se odločim in grem naprej. Kljub luknjam in ovinkom.
5. Jaz = ženska z naslovnice Cosmopolitana
Želim si biti lepa kot je znana manekenka, ki krasi zadnjo izdajo naslovnice popularne revije. Brezhibna polt, božanski nasmešek, valoviti kodri in izklesano telo. Toda zakaj bi si želela biti kopija nekoga? Sem najbolj posrečen original same sebe in občutki, ki me ob tem navdajajo so prav tako originalni …niso kopija občutkov tiste manekenke, ki se mi smehlja iz naslovnice.
6. Izbranec = blagostanje
Sprašujem se ali je res, da je blagostanje dano le peščici izbrancev? Če to drži, so ti res hvaležni za vsak dan, ki ga preživijo? Nisem med izbranci vendar pa vsako jutro sama sebi rečem: “Danes bo čudovit dan.” In vsako popoldne najdem vsaj en razlog, da si rečem: “Danes je čudovit dan.” In preden zvečer zaspim si priznam: “Danes je bil čudovit dan.” In vem, da bom nekega dne, ko se bo luna neštetokrat zvrstila v vseh menah, z veseljem pogledala nazaj in rekla: “Živela sem čudovito življenje.”
7. Preizkušnje = nepotrebno
Vem, da se morajo zgoditi padci, da se lahko poberem in začnem znova. Vem, da morajo v moje življenje vstopiti napačni ljudje, da jim potem sledijo pravi. Vem, da se moram včasih počutiti šibko, da se lahko kasneje zavem, kako močna sem v resnici. Vem, da bom morala srečati veliko ljudi, preden bom našla tistega, ki ga resnično ljubim.
8. Moč = neobčutljivost na bolečino
Najmočnejši ljudje so tisti, ki občutijo bolečino, jo sprejmejo, se naučijo lekcije in jo predelajo. Za to je potreben pogum. Vzela si bom čas za razmislek, jok, počitek in pogovor s seboj. Nato se bom vrnila v ring in borila se bom kot še nikdar do sedaj.
9. Občutek = beseda
Kadar resnično občutim preden poimenujem občutek z besedo, je potrebna samo ena sama beseda. Nič razlaganja na dolgo in široko. Občutim ljubezen
preden rečem “ljubim te”. Občutim hvaležnost preden izgovorim “hvala”. Občutim ponižnost preden rečem “žal mi je”. Občutim olajšanje preden rečem “odpustim ti”. In če te besede izgovorim z občutkom, sežejo naravnost do srca.
10. Sanje = potrata časa
Nekje me čaka nekaj neverjetnega in samo vprašanje časa je, kdaj si bom drznila uresničiti svoje sanje. Največja presenečenja so tista, ki so mojim očem nevidna vendar pa jih čutim globoko v srcu. Sanjam vsak dan in ni mi žal časa, ki ga posvečam svojim sanjam.
Nastja
»Ne sanjam ponoči, sanjam ves dan; živim svoje sanje.« S. Spielberg
Biti velik sanjač ne pomeni, da hodiš po svetu z glavo visoko med oblaki. Pomeni, da iščeš smisel življenja in pomeni, da se izpopolnjuješ v smislu doseganja zastavljenih ciljev. Ljudje, ki imajo navado, da veliko sanjajo, bodo dosegli svoje cilje, ker je njihovo mišljenje naravnano na pozitivno stran. Na življenje moraš gledati s tiste perspektive, ki ti zagotavlja, da lahko izpolniš prav vse kar je mogoče. Če lahko uresničiš svoje velike sanje, zakaj jih torej ne bi uresničil? Zakaj bi se zadovoljil z majhnimi?
Tukaj je seznam razlogov, zakaj bi moral biti velik sanjač:
Če si želiš čutiti srečo z vsem svojim bitjem, moraš biti sanjač. Sanje te lahko izpopolnijo do te mere, da spoznaš resnični namen svojega življenja .
Moraš biti sanjač, ker imaš možnost izbire. Verjetno imaš sanje, ki so težko uresničljive ali cilj, ki je težko dosegljiv. Lahko se zgodi, da boš doživel poraz in to marsikdaj zelo negativno vpliva na že sprejete odločitve. Mnogi se v tem primeru predajo in prenehajo slediti svojim sanjam. Ni ti treba postati eden izmed njih. Kljub porazu se lahko odločiš, da boš še naprej sledil svojim sanjam.
Prav poseben občutek te zajame, ko spoznaš, da si našel smisel svojega življenja. No mogoče ga še nisi našel, saj moraš najprej postati pravi sanjač. Nekateri se radi pohvalijo, da jim je v trenutku postalo jasno, kaj je namen njihovega življenja. Ampak vedno le ni tako. Spoznati to resnico zahteva konkreten razmislek in akcijo, saj le tako resnično spoznaš namen bivanja na tem planetu.
Sanje naj ne ostanejo za vedno le sanje. Vse možnosti imaš, da postanejo resnične. Če sanjaš velike sanje, se bodo velike sanje uresničile. Močna vera vase in teženje k temu, da se sanje uresničijo je zmagovalna kombinacija za uspeh. Ne zadovolji se z majhnim, če lahko dosežeš veliko.
Kadar sanjaš o velikih stvareh, si nevede odpreš veliko vrat. Ko spoznaš, da je sanjanje v bistvu zelo razburljivo, se življenje spremeni v pravo avanturo. Uresničevanje sanj terja veliko energije in ohranja tvoje življenje v nekakšni napetosti in pričakovanju. In kdo si ne želi zanimivega življenja?
Kadar sanjaš velike sanje, lahko dosežeš velike stvari. Lahko se celo zgodi, da dosežeš veliko več, kot si nekdaj sanjal.
Morda se kdaj znajdeš na križišču, ko se boš moral odločiti na primer med novo službo ali začetkom samostojne poslovne poti. Služba je vsekakor varna odločitev z zajamčenim mesečnim plačilom, podjetništvo pa so tiste tvoje velike sanje, ki si jih želiš uresničiti in ne samo zgolj recept za preživetje. Če se torej odločiš za uresničitev sanj jih lahko začneš živeti in v zameno za svoje trdo delo pridobiš veliko več kot samo denar.
Živeti sanje je prava stvar! Sanje ljudi, ki so si jih drznili uresničiti so razlog, zakaj se svet vsak dan spreminja na bolje. Sanje nekaterih, ki so si jih drznili uresničiti so razlog za naše bolj udobno življenje, saj si težko predstavljamo le eno popoldne brez elektrike, avtomobila, računalnika, zdravil. Sanje, ki jih je uresničil Mark Zuckerberg s svojo spletno stranjo Facebook so združile milijone ljudi po svetu. Velike sanje so priložnost, da resnično za vedno pustiš pečat na tem planetu.
Nastja
Manifestacije
Februarja sem si manifestiral hišo. S ThetaHealingom si lahko v življenje pričaramo, vse kar si želimo. Hiša bi morala biti sredi gozda, ima konja, savno, bazen in še kakšno malenkost. Eno od želj je bilo to, da hiša ni moja last. To pa zato, ker ne želim novih obveznosti in sem svoboden človek, obenem pa tudi brez potrebe po lastninjenju česarkoli. V treh mesecih sem jo dobil. Na občasno sposojo in čuvanje seveda. Manjkal je le bazen in lastnica hiše mi en dan reče: “A veš, da bomo imeli bazen?”. Kobila je čarobna.
Ne rabimo poznati težav
Enemu dekletu smo odpravili dve težave, brez da smo vedeli, kaj so. Želela ju je ohraniti zase. Pogovarjala sva se o tem, kdo je in zakaj je tukaj. S tem so težave postale majhne in jih je resnično samo videla kot izgovor. Oseba je zemeljski angel in imam pomembno poslanstvo. Bolečina v rebrih je izginila, saj težav ni bilo več. V tem življenju ima dvoje kril. Škratovska in angelska. Prikazuje se nam kot oboje, verjetno zaradi tega, kar je, in preteklih življenj. Sicer pa, vsi smo vse. Zdravljenje je bilo tudi uspešno, ker je potekalo kot zemeljski pogovor dveh angelov.
Zaradi razočaranj je bila ta oseba raje žival kot človek. Imela je prepričanje v podzavesti, da je levinja. To smo ji s ThetaHealingom odpravili.
Strah pred Ljubeznijo
Ena od udeleženk seminarja, da ji ne uspeva prizemljevanje. Testiram prepričanje v podzavesti (Članek o tem Kako testiramo?):
Kreator me je pripeljal neposredno do temeljnega prepričanja, zakaj se ne želi prizemljevati. Odpravili smo ji strah pred ljubeznijo in potem je imela, da se želi prizemljevati in želi biti dobra zdravilka.
Vedno pri vsaki težave najprej testiramo, če si oseba to želi. Velikokrat si, ker imamo v življenju vse, kar si želimo. Ljudje dejansko želijo težave, želijo bolezen, trpljenje in so odvisni od teh stvari.
Hari Om
Vse objave iz rubrike ThetaHealing dnevnik
Kdaj so THETAHEALING SEMINARJI?
Kaj si izbirate vi in vaše telo? Kaj če bi ustvarili radostno utelešenje; lahkotnost, veselje in veličastnost? Kaj sploh so...
“Kreiranje skupaj s Harisom je vedno čarobno doživetje. Accessovi procesi in orodja delujejo takoj in globoko. Z vsakim, ki ga...
16. marec 2024
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com in rezervirajte svoj termin
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na ana@hisaradosti.com in rezervirajte svoj termin
Kaj vse si še lahko, kar si nisi mogel niti predstavljati?
16. marec 2024
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com...
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na...
Na voljo vam je prenovljena spletna trgovina Access Consciousness, kjer lahko naročite knjige, audio knjige, dosedanje seminarje, s katerimi sebi in še komu lahko spremenite življenje!
Kaj si izbirate vi in vaše...
Kako gredo skupaj seks, telo, denar,...
Kako z vprašanji odpreti vrata možnostim...
Vas mogoče zanima kako se pogovarjati...
Je zdaj čas, da osvobodite svoj...
