Trenutek
Ta trenutek. Ta tukaj in zdaj. Ta ima odgovor na moje vprašanje. Ima modrost in razumevanje. Sedi in čaka. Potrpežljivo. Vedno.
Ta trenutek prav in narobe ne obstajata. Ta trenutek se odločim. Odvržem meč bolečine in pogumno stopim v objem Ljubezni.
Vdihnem ta čudovit trenutek. Neskončen kot vesolje. Čaroben kot utrip srca, ki ga čutim v sebi. To je trenutek, ki sem ga čakala. Trenutek, ko vse kriči “pojdi!”
V tem čarobnem trenutku ni meje med preteklostjo in sedanjostjo. Med vsemi in nobenim in enim. Sem samo jaz. In ta čarobni trenutek.
Ta trenutek je vse čarobno. Živi. In nič več. In nič manj. Samo sedaj. Ne morem mu zbežati. Se skriti in upati, da me ne najde. No, če se potrudim, ga lahko ignoriram. Ampak trenutek bo kljub temu vztrajal. Vabil me bo v svoj objem. Zakaj bi se mu upirala? Sem tukaj, ta trenutek. Ne prejšnji, ne naslednji. Točno ta. Ta čarobni trenutek, sedaj.
Nastja
