novo

O ženski, ki sanja

O ženski, ki sanja

Ure in ure iskanja odgovorov o življenju so me pripeljale sem, za pisalno mizo opremljeno z računalnikom, tipkovnico in miško. Na njej se nahaja še knjiga, skozi katero se prebijam v upanju, da v sledečih mesecih uspešno opravim naslednji in predzadnji izpit na univerzitetnem študiju računalništva in informatike, ki ga že nekaj let obiskujem. Izredno se že veselim pisanja diplome! Malo manj pa prebiranju dolgoveznih člankov in iskanju informacij, ki bi mi pokazale najboljšo možno pot do zaključka mojega “perspektivnega” študija. In kakor se ta dogodek približuje, tako se mi porajajo ideje, kako nadaljevati to brezčasno potovanje skozi obstoj individuuma in kolektivnega vesolja.

S pomočjo ne ravno prve klase zvočnikov in vseobsežnega interneta me pomirja in razveseljuje glasba bivše Juge. Uh! In breathe_by_sibayakravno se je začela vrtet ena mojih najljubših – “Ne daj se Ines” interpretirana od Rade Šerbedjije, a čudovito opesnjena in skladana s strani Arsena Dedića. Ob zvokih violine, nežni spremljavi, ki se priliči taki pesmi, mi je padlo v uho “…meni je ipak najdraži početak..” Tukaj sem zdaj jaz, kot že ničkolikokrat prej – na začetku.

Vedno so mi bili všeč začetki, saj so naznanjali nekaj novega, neizkušenega, včasih tudi drznega. Nov prijatelj, nov učitelj, novo okolje, nov izziv, nov občutek in ne nazadnje novo Zavedanje! Vsi ti začetki so prepleteni v neskončno igro življenja in vedno znova naznanjajo nova vprašanja o našem namenu v sklopu le-tega. Vsak korak nas vodi bližje, pravijo. A jaz želim biti tam že zdaj! Predolgo sem čakala in upala, da se mi odkrije skrita misija, na katero sem se podala, a verjamem, da je praktično že tu. Le še malo, takoj iza ovinka… zopet nov začetek. Namenila sem se, da bo ta daleč najbolj pomembnen korak k mojemu resničnemu namenu. Ne vem točno, kateri bi to bil, a ga kljub vsemu slutim tik preden zaspim ali se zbujam, le da ga nikoli še nisem ujela v vsej njegovi lepoti.

Občutek imam, kakor da se mi po dolgih sanjah odpirajo oči in imam pogled še zamegljen, nedefiniran. Vidim poteze predmeta, za katerega ne vem točno, kam bi ga dala, kaj točno je, še najmanj pa od kod izvira. Ampak je tu. Rada bi se ga dotaknila, pa ga ne dosežem. Dlje je kot sem ocenila s svojim zamegljenim pogledom. Zakoni fizične ravni bivanja mi tako 43b0ccb3a172bcce923342a19589b56c d5jivdvonemogočajo stik s tem mojim svetim gralom. Kaj, ko bi poskusila drugače? Na način, katerega fizična raven ne definira. Ali ga lahko prepoznam zgolj s čutenjem, ki izvira iz same sredice mojega bivanja in hkrati presega meje mojega telesa? V bistvu se ne zdi kot slaba ideja. Umirim se, začutim svoje telo in z njim bolečine, ki jih nosim. Hitro izginejo, če jim vdihnem ljubezen. Vstopam globoko v svojo bit z zahtevo, da mi je dan natančen odgovor. Tu se lahko dotaknem svoje sredice. Tu je skrito vse kar obstaja. Pokaži mi!

V tem se začnem spominjati sanj. Vem, da se tam skrivajo pravilni odgovori na goreča vprašanja moje duše. Sanje mojega življenja…

Ne daj se Ines!

Hejdi Martinšek

 

(Pre)misli!

(Pre)misli!

Dokazano je, da vsak človek na dan povprečno “proizvede” od 65.000 do 70.000 misli. Do 95% je takih, ki se ponavljajo. To so misli, ki jih vrtimo v svojih glavah, tiste, ki so postale vzorec našega mišljenja. In ti vzorci postanejo temelj naših izkušenj, ki nam jih daje življenje.

Že slišano! Seveda, včerajšnja informacija posredovana na malo drugačen način, nam bo jutri predstavljala neko novo idejo, za katero bomo trdili, da je še nikdar nismo slišali. 70.000 misli na dan, pomeni 49.0000 na teden in 25.480.000 na leto. Kakšne številke!? Več kot 25 milijonov misli na leto …in večina se jih ponavlja. Nemogoče!

Če samo pomislim, no pa smo spet tam, koliko misli se pretaka skozi moje možgane, utrudim se, začne me bolet glava. Kot bi se vrtela v krogu. Mogoče bi šla na sprehod in jih nekaj pustila v gozdu.

Mogoče bi morala prebrati kakšno novo knjigo in posvojiti kakšno novo misel. Kako naj izstopim iz tega kroga?

Jutri je nov dan. Jutri lahko začnem zavestno misliti nove misli. Zakaj jutri …zdaj je pravi trenutek, da začnem misliti pozitivne misli…

  • … kako, na kakšen način pomnožiti misli o skladnosti, veselju, zadovoljstvu in sreči v mojem življenju. Zavedam se, da to nikakor ne bo lahka naloga.
  • … pozitivne misli zahtevajo več mojega časa in energije, saj se moram osredotočiti na sveže, zanimive ideje in hitro ukrepanje. To bo prineslo v moje življenje novo energijo, spodbudo in raznolikost. Misli izbiram glede na to, kar me zanima, kar v meni prebuja pozitivne občutke.

Ponosna sem nase, saj sem zmogla nekaj novega, nekaj kar me navdaja z navdušenjem. Nič več ne čakam na druge, da mi bodo polepšali dan, me nasmejali in osrečili. Danes je moj dan. In jutri bo moj dan! Začela ga bom z novimi svežimi 70.000 mislimi, ki jih bom skrbno izbrala. Si lahko predstavljaš, kaj vse lahko dosežeš s 70.000 dobrimi, pozitivnimi mislimi? Jaz si še ne, ampak usmerjam svoje misli na to…  :)

Nastja

Prihajajoče delavnice