Nekdo, ki prečka cesto mojega življenja
Veliko razlogov je, zakaj v svojem življenju srečamo določene ljudi. Nekateri ostanejo le bežni znanci, statisti v filmu, brez kakšne opaznejše vloge. Nekateri pridejo, da povzročijo nemir in težave. Z nekaterimi se zbližamo, tako na duhovnem, kot fizičnem nivoju. Nekateri nas ljubijo. Spet drugi pridejo z namenom, da nas nekaj naučijo. Včasih si zelo želimo ostati z nekom, pa se izkaže, da se je le sprehodil skozi del našega življenja. Vsekakor pa je vredno razmisliti, zakaj smo to osebo srečali; mogoče nam v tistem trenutku pokaže pot naprej proti našemu cilju, ki ga nosimo skritega globoko v podzavesti.
Ko se nekdo pojavi v našem življenju z namenom, pride zato, ker smo sami takrat tako želeli. Prišel bo kot asistent, ki nam bo pomagal skozi labirint misli in želja, ki nas bo vodil in podpiral. Prišel bo z razlogom. Njegov cilj bo jasno določen; pomagati pri reševanju določenega problema. Ko bo opravil svojo nalogo bo preprosto odšel, brez posebnega razloga.
Včasih lahko ta oseba umre, včasih ponikne v anonimnost. Včasih splet okoliščin zahteva, da nas tavajoče zapusti. S tem samo želi, da se postavimo na svoje noge, dvignemo glavo in sami nadaljujemo po začrtani poti. V tem trenutku se moramo zavedati, da nam je bila ta oseba poslana, da nam pomaga izpolniti naša pričakovanja, ničesar pa ne more narediti namesto nas. Stvar moramo vzeti v svoje roke in delovati.
Včasih pa v naše življenje vstopajo ljudje, ki ostanejo z nami le kratek čas. Njihovi motivi so pogosto skrbno načrtovani ampak brez natančne povezave z našim življenjskim ciljem. Če so stvari naravnane pozitivno, nam prinašajo mir, smeh in zadovoljstvo. Pokažejo nam nove dimenzije življenja, kadar smo v njihovi bližini z nami delijo veselje in radost. To veselje pa traja le kratek čas. Odidejo naprej in nas pustijo same. Niso pripravljeni stopiti iz svojih udobnih čevljev in z nami hoditi po kamniti poti. Vendar pa je bil čas, ki so nam ga posvetili neprecenljiv, saj so nas naučili nekaj novega. S temi novimi spoznanji moramo nadaljevati pot. Če je namenjeno, da se s to osebo še kdaj srečamo, se bomo zagotovo srečali.
Težje pa je prepoznati osebe, ki so nam bile poslane kot življenjski sopotniki. To so osebe, ki nas naučijo tistih življenjskih naukov in resnic, na katerih mora temeljiti naša čustvena inteligenca. Sprejemajo nas takšne kot smo, ne obsojajo nas in nas nimajo namena izkoristiti. Čutijo nekakšno povezanost z nami. Naša naloga pa je, da se odzovemo na učenje, da sprejmemo nauk, brezpogojno ljubimo to osebo in naučeno vgradimo v ostala razmerja in življenjska področja. Pravijo, da je ljubezen slepa, pravo partnerstvo pa jasnovidno.
Bodimo hvaležni za ljudi, ki smo jih in jih bomo v svojem življenju še srečali, ki so nas in nas bodo učili in poslušali. Postali smo boljši, ker nam je nekdo, nekje, nekdaj ponudil roko prijateljstva in objem ljubezni.
Nastja
