Morska zvezda
Starec se je vsako jutro ob zori odpravil na sprehod. Prehodil je že lep delček obale, ko je zagledal fantiča, ki je pobiral majhne morske zvezde in jih metal nazaj v morje. Ko ga je starec dohitel, ga je vprašal, zakaj to počne. Fantič mu je razložil, da vsako noč morje naplavi morske zvezde na obalo, ki pa jih jutranje sonce s toplimi žarki posuši in te umrejo.
“Ampak obala je dolga več kilometrov in na njej je nešteto morskih zvezd”, pripomni starec. “Čemu ves ta trud, mladi mož?,” ga vpraša. “Pojdi se raje igrat s prijatelji. Nobene razlike ne bo, če boš zmetal v morje nekaj morskih zvezd, še
vedno jih bo vsaj nekaj sto umrlo na vročem soncu,” modruje starec. Fantič pa ljubeče pogleda morsko zvezdo, ki drži v roki. Z vso močjo jo vrže daleč v zavetje morskih valov. Pogleda starca in reče: “Razlika … velika razlika bo za to morsko zvezdo, ona bo preživela!”
Vse bolj pogosto se v tem norem času dogaja, da se trudimo le preživeti in ne živeti. Kot posamezniki se v družbi bojujemo za lasten obstoj, skrbimo za lastne potrebe in se redko kdaj ozremo čez ograjo svojega ega. Nimamo volje in časa, da bi se poleg reševanja svojih težav ubadali še s čim drugim. Čemu? Kakšna bo razlika, če bom poslušal nekoga, ki ima probleme, če mu ne morem pomagati, saj še svojih težav ne morem rešiti. Kakšna bo razlika, če bom odstopil sedež starki na avtobusu? Saj sem tudi jaz utrujen, bil sem v službi. Kaj bodo brezdomcu čevlji, če niso več moderni?
Zgodba o morski zvezdi nam ponuja vsaj dve dragoceni življenjski lekciji;
Pokaži, da je namen tvojega bivanja na tem planetu deliti ljubezen, pomagati , enostavno biti.
Vsem res ne moreš pomagati, nekomu pa lahko tvoja pomoč spremeni življenje.
Z delovanjem v pravi smeri boš pozitivno vplival na ljudi okrog sebe. Kot pravi latinski izrek:
Verba docent, exempla trahunt (besede učijo, zgledi vlečejo)!
Nastja
