metulj

Osebnostna rast

Metulj, mavrica in sanje

Divjala je nevihta, zvoki prelepe uspavanke so se spreminjali v tuljenje vetra in bobnenje groma. In svetleč soj kresničk je počasi pojemal, ko so dežne kaplje neusmiljeno bičale njeno srce. Utapljala se je v groznih bolečinah, oklepala se je spominov in ihtela v temno noč.

Zagledala je roj pisanih metuljev. Prekrili so njeno krhko, nedolžno telo in iz krvavečega srca odnesli strah, ki jo je tiščal k tlom. Ponesli so jo k sanjam, tja, kjer vsak dan marljivo pletejo mavrico in samo izbranci smejo obiskati ta čudovit kraj. Iztegnila je svojo nežno roko, da bi utrgala košček mavrice, ukradla svoj košček sanj. A vsa ta božanska lepota ji je spolzela skozi prste. “Ne dotikaj se”, so ji šepetali metulji. “Mavrica je kot eden izmed nas. Kot metulj. Če se je dotakneš izgine. Če metulja primeš za krila umre. Ne dotikaj se, samo pojdi. Pojdi za metuljem. Pojdi za mavrico. Pojdi za sanjami.”

Zjutraj je na blazini opazila metuljevo krilo. Lesketajoče barve so se nežno objemale s sončnimi žarki. Zazdelo se ji je, da v svoji dlani vidi vse tiste čudovite mavrične barve in spomnila se je besed. Če je hotela še pred nekaj trenutki zadržati mavrico v svoji dlani, je sedaj le še bolj razprla svoje dolge prste in mavrica se je lahkotno razlila čez njeno nežno roko. V očeh so se ji zalesketale solze, milijoni svetlečih kresničk so napolnili njeno srce. Blažena melodija je napolnila njeno dušo in neskončna ljubezen je prežela njeno ranjeno srce.

Iz daljave je zaslišala prijazne besede: “Ne boj se. Strah je ostal na drugi strani, izgubljen v temačnem breznu žalosti in brezupja. Ne more ti slediti v naše kraljestvo, kraljestvo metuljev. Tu si varna. Dan in noč.”

Soba se je spremenila v ogromen metuljev zapredek, spleten iz dolgih niti najrazličnejših barv. Notranjost je bila mehka kot cvet bombaža, opojno dišeča in neskončno udobna. Igrala je prijetna glasba. Počutila se je varno. Bila je brez skrbi. Predala se je in uživala v trenutku.

A že naslednji hip se je zavedla, da ne more ostati, čeprav ji je bilo zelo všeč. Mora naprej. Proti mavrici. Teči za metuljem. Slediti svojim sanjam.

Nastja

Motivacija

Metulj ali gosenica?

Kaj bi bil raje; metulj ali gosenica? Ampak zakaj bi sploh spraševala kaj takega? Kakšna je razlika med njima? Gosenica leze od lista do lista, dan za dnem. Je, spi in leze. Vsak dan počne ene in iste stvari in se ne zaveda, da je mogoče početi še kaj drugega. Na drugi strani pa lahko metulj poleti kamorkoli si zaželi, srka sladek nektar iz cvetk, ki si jih sam izbere. Nekateri potujejo tisoče kilometrov, da prezimijo v toplem, prijetnem okolju. Metulj je svoboden in ne pozna meja.

Razlika med gosenico in metuljem je torej več kot očitna. Ampak najbolj nenavadno pa je dejstvo, da je bil metulj nekdaj gosenica.

Gosenica nima niti najmanjše ideje, da je nekje v njenem genskem zapisu določeno, da se lahko ob določenih pogojih spremeni v čudovitega metulja. Gosenica je in gosenica bo ostala. To je vse česar se zaveda, pa čeprav se kdaj zgodi, da poleg nje na list prisede metulj, revica ne ve, da bo morebiti ona čez čas prav tak prelep metulj. To presega njene okvirje zaznavanja.

Vendar pa gosenica ob določenem času instinktivno zazna, da mora splesti zaščitni ovoj – kokon in začeti s preobrazbo, ki bo za vedno spremenila njeno enolično, dolgočasno življenje. Ne zaveda pa se posledic tega dejanja, saj vse počne kot dobro programirana ura. Z razliko od nas ljudi, gosenica nima možnosti izbiranja.

Ti in jaz imava to možnost. Imava več kot samo instinkt. Imava razum, znanje, svobodo in možnost izbire. Ljudje se zavedamo, da so spremembe mogoče, pa čeprav nismo nikoli zbrali dovolj poguma, da bi zaživeli tako kot si resnično želimo. Nekje globoko v sebi pa se vsakdo zaveda, da je njegova pravica živeti Življenje. Mogoče je… ampak kako? Kako naj spremenim svoje življenje v življenje, ki si ga želim?

Če bi vsi okrog mene živeli srečno in zadovoljno, bi imela ta cilj nenehno pred očmi. Verjela bi, da je to resnično dosegljivo tudi meni. Ampak večina ljudi, ki jih poznam, živi življenje gosenice in ne metulja. Obstajajo. Ne živijo. Vendar pa je to njihova izbira in ne moja!

Ker imam možnost izbire, bom izbrala drugače! Ker bom izbrala drugače, bo tudi končni rezultat drugačen. Izbirala bom pametno, pošteno in s pravim namenom. Ne bom več zamujala priložnosti, ki mi jih daje življenje. Izbrala sem metulja! Pa ti… boš gosenica ali metulj?

Nastja