mavrica

Metulj, mavrica in sanje

Metulj, mavrica in sanje

Divjala je nevihta, zvoki prelepe uspavanke so se spreminjali v tuljenje vetra in bobnenje groma. In svetleč soj kresničk je počasi pojemal, ko so dežne kaplje neusmiljeno bičale njeno srce. Utapljala se je v groznih bolečinah, oklepala se je spominov in ihtela v temno noč.

Zagledala je roj pisanih metuljev. Prekrili so njeno krhko, nedolžno telo in iz krvavečega srca odnesli strah, ki jo je tiščal k tlom. Ponesli so jo k sanjam, tja, kjer vsak dan marljivo pletejo mavrico in samo izbranci smejo obiskati ta čudovit kraj. Iztegnila je svojo nežno roko, da bi utrgala košček mavrice, ukradla svoj košček sanj. A vsa ta božanska lepota ji je spolzela 825b4e9a923b85d246c5752d58e4ff2cskozi prste. “Ne dotikaj se”, so ji šepetali metulji. “Mavrica je kot eden izmed nas. Kot metulj. Če se je dotakneš izgine. Če metulja primeš za krila umre. Ne dotikaj se, samo pojdi. Pojdi za metuljem. Pojdi za mavrico. Pojdi za sanjami.”

Zjutraj je na blazini opazila metuljevo krilo. Lesketajoče barve so se nežno objemale s sončnimi žarki. Zazdelo se ji je, da v svoji dlani vidi vse tiste čudovite mavrične barve in spomnila se je besed. Če je hotela še pred nekaj trenutki zadržati mavrico v svoji dlani, je sedaj le še bolj razprla svoje dolge prste in mavrica se je lahkotno razlila čez njeno nežno roko. V očeh so se ji zalesketale solze, milijoni svetlečih kresničk so napolnili njeno srce. Blažena melodija je napolnila njeno dušo in neskončna ljubezen je prežela njeno ranjeno srce.

Iz daljave je zaslišala prijazne besede: “Ne boj se. Strah je ostal na drugi strani, izgubljen v temačnem breznu žalosti in brezupja. Ne more ti slediti v naše kraljestvo, kraljestvo metuljev. Tu si varna. Dan in noč.”

Soba se je spremenila v ogromen metuljev zapredek, spleten iz dolgih niti najrazličnejših barv. Notranjost je bila mehka kot cvet bombaža, opojno dišeča in neskončno udobna. Igrala je prijetna glasba. Počutila se je varno. Bila je brez skrbi. Predala se je in uživala v trenutku.

yayz_butterflies_by_asseveraveta-d3e4ez0A že naslednji hip se je zavedla, da ne more ostati, čeprav ji je bilo zelo všeč. Mora naprej. Proti mavrici. Teči za metuljem. Slediti svojim sanjam.

Nastja

Mavrični objem večne Ljubezni

Mavrični objem večne Ljubezni

Sem Atom Vesolja,
popoln in enkraten – neponovljiv,
sem vihrav in živ – neukrotljiv,
tak sem najboljši – tudi nagajiv
angel ali gozdni škrat – dobrotljiv.

Sem majhen skoraj neviden Atom,
neskončnega Vesolja,
se moje srce in volja,
preliva prek Vesolja,
pokriva vse planete,
poslan z Ljubeznijo Thete.

Potujem iz ljubeče matere Zemlje,
prek pojočih strun majega Telesa,
pa tja v mavrična Nebesa,
naprej v mehko Želatino,
in še tja v sijočo Srebrnino.

Potujem skozi majhno lino, okno ali odprtino,
na tisto sedmo Raven,
da h Kreatorju stopim zdraven,
da izrazim svoje prošnje, želje in ukaze,
da uzrem spet srečne, sijoče obraze.

Naj mavrica objame ves Planet,
in Ljubezen naj preplavi Svet,
naj Veselje stopi v Vesolje,
naj napolni Dušo zlato polje,
da potuje celostna, svobodne volje.

Posvečam svojim “sošolkam in sošolcem”
ThetaHealinga v Ljubljani;
Vsi ste moji Učitelji in taki ste najboljši.

Leopold Mihelič

Želim ti

Želim ti

 

♥ Veselje kadar si žalosten
♥ Lahek korak po težkih poteh
♥ Mavrico, ki se prismeji izza temnih oblakov
♥ Smeh, ki ti poljublja ustnice
♥ Sončni zahod, ki ti ogreje srce
♥ Objem, ko te volja zapusti
♥ Lepoto, ki za tvoje oči
♥ Pravo prijateljstvo, ki te predrami
♥ Zaupanje, da boš lahko verjel
♥ Samozavest, ko boš dvomil
♥ Pogum, da boš spoznal kdo si
♥ Potrpljenje, ko boš spoznaval resnico
♥ Ljubezen, da izpolniš svoje življenje

Nastja

Prihajajoče delavnice