ljudje

Jeza in ljubezen

Jeza in ljubezen

Oče si je omislil nov avto. O takem modelu je sanjal že kot najstnik, sedaj pa je na trg prišel še bolj dodelan model, v katerega se je takoj zaljubil. “Super”, si je govoril sam pri sebi. “Avto je prava igrača za nas zrele, odrasle moške, ki vedo kaj hočejo. Samo še barvo izberem in potem bom glavni!”

Pa pripelje lepotca domov in ga postavi na ogled. Vsi ga občudujejo. Oče je ponosen, saj je naredil kupčijo desetletja. Vsi mu zavidajo.

Seveda je treba za avto skrbeti; ga prati in polirati, da se še v meglenem jutru blešči kot sonce. To opravilo mu je bilo v velikoveselje.

Nekega jesenskega popoldneva je tako skrbno loščil svojega jeklenega konjička, ko ga je pri delu zmotila štiriletna hči. “Očka1966 Shelby Cobra 427 Super Snake Muscle Cars, ti lahko pomagam,” ga je prosila. “Ne, bom raje sam,” ji je odgovoril. Pa se deklica ni pustila odgnati. “Daj, prosim!”, je moledovala. V trenutku, ko je oče pokimal, je dekletce zgrabilo kamen in začelo vleči po avtomobilu. Oče je zavpil, besen skočil do hčere in začel udrihati po nežnih rokicah. Tolkel je in mlatil okrog sebe in se niti ni zavedal, da v roki drži tubo polirne paste.

Ko se je v dogajanje vmešala mama, je bila v šoku. Dekletce je odpeljala v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima prste na obeh rokah večkrat zlomljene. Z operacijo jih niso uspeli rešiti, zato so ji prstke amputirali.

Ko je deklica videla očka, ga je nežno vprašala:”Mi bodo prstki še enkrat zrastli?” Očka je ostal brez besed. Ni vedel kaj naj naredi. Stopil je do avtomobila in ga začel brcati, dokler ni obnemogel obstal. Razočaran sam nad sabo, se je sesedel ob avtomobil in se zazrl v porisano pločevino. Hči mu je na avto napisala:”Očka, rada te imam”.

Jeza in ljubezen sta močni čustvi, ki ne poznata meja. Zato si zapomni:”Stvari so narejene z namenom, da se uporabljajo, ljudje pa se rodijo zato, da jih imamo radi.” V današnjem svetu pa na žalost drži ravno nasprotno: “Ljudi uporabljamo in stvari imamo radi.”

                                                                                                                                                             Nastja

Nevoščljivost

 

Nevoščljivost je ena najslabših lastnosti, ki jih človeštvo premore. Čemu je kdo nevoščljiv in ali zavisten? Verjetno je bil vsakdo od nas, vsaj enkrat zavisten nekomu. Zdrava tekmovalnost je še razumljiva in ni nič narobe z njo, če zavist prehaja v škodoželjnost in sovraštvo. Tukaj je včasih že potrebna zdravniška pomoč.

Največkrat je zavist opažena pri ljudeh, ki so manj samozavestni ali so zelo negotovi. Če ima prijatelj oziroma znanec boljši avto, dobro službo, veliko prijateljev ali/in urejeno družino, je to pri nekaterih že razlog, da to osebo zasovražijo in mu ne privoščijo tega. Ko ne komu uspe, smo takoj nevoščljivi in začnemo z obrekovanjem in škodoželjnostjo. Dober primer so razna tekmovanja. Kaj imamo od tega, da nekomu ne privoščimo uspeha in sreče? Se zato kaj boljše počutimo? Kaj imamo od obrekovanja in opravljanja? Smo zato srečnejši? Zavist nas zavede in pri tem največ škodujemo sebi in svojemu psihičnemu zdravju. Pri tem se nam poruši notranji mir.

Naj bo uspeh drugih vaša motivacija za vaš uspeh. Spominjam se, da kot otrok sem bila nevoščljiva prijateljici, ki je imela vedno najlepše in moderne obleke. Vendar ko sem videla kako ta prijateljica trpi, ker so njeni starši ločeni in so ji obleke le tolažba, sem se sramovala svojih negativnih misli. Prišla sem do tega, da ni vse zlato, kar se sveti in da nas ne osrečujejo minljive stvari.

Slovenci se radi pohvalimo da je “foušija” naš nacionalen šport. Pa je res tako? Mogoče samo v naših glavah. Pri vseh narodih je prisotna nevoščljivost. Res pa da pri nekaterih manj, pri nekaterih več.

Vedno moramo gledati na vse ljudi in dogodke pozitivno in videti tudi svoj uspeh in ko doživimo neuspeh, naj bo to za nas največji uspeh, saj neuspeh je le trenutna preizkušnja, ki pa mu sledi uspeh.

Zaupajmo vase in ohranimo pozitivno razmišljanje.

Alenka Bajrami

Po čem se razlikujemo od živali?

 

Zakaj ljudje nimajo vesti? zakaj ljudje lažejo? Zakaj ljudje varajo? Zakaj se pretvarjamo? Zakaj ubijamo za zabavo? Mar ni brezvestnost lastnost živali? Živali naj nebi imele vesti. Kajne?

Razvili smo se iz opic. Dejstvo. Pa si poglejmo…

Od živali naj bi se razlikovali po marsičem. Na primer: ljudje naj bi imeli vest. Samo ljudje naj bi bili sposobni altruističnega vedenja. (koliko ljudi je dejansko altruistov?)

Inteligenca (vsi ljudje smo blazno pametni), samo ljudje naj bi poznali kulturo, tradicijo, od živali se ločimo tudi po tem da znamo uporabljati orodje. Kaj pa vrane? Tudi one so inteligentne. Znajo izdelati in uporabiti orodje, da bi prišle do hrane.

In tradicija? Antropološka definicija tradicije; prenašanje znanja z roda v rod. Mar ne počno tega tudi živali?

In seveda..čustva. Marsikatera žival je sposobna čutiti in izraziti čustva veliko bolj kot pa ljudje.

Opice torej. Skupni prednik človeka in opic sega v čas nekje od 5-7 milijonov let nazaj. Avstralopiteki.

Preučevanje vedenja šimpanzov nam lahko razkrije marsikaj o njih. In tudi o nas samih. Na različnih koncih sveta pri različnih življenjskih pogojih so razvili različne tehnike preživetja…različni načini lova..različni načini trenja oreškov…različni pomeni obiranja listov…torej ni genetsko. Gre za iznajdljivost preživetja in prenašanja znanja iz roda v rod. Npr. šimpanzi v Fongoliju se pred neprijaznimi vremenskimi razmerami skrijejo v votline. Prav tako Fongolijski šimpanzi (predvsem samice) jasno izdelujejo orodje za lov na galagije. Načrtno. In tehnike naučijo tudi svoje mladiče.

Šimpanzi v Kongu npr. izdelujejo celoten komplet orodja (5 orodij različnih velikosti), nato celoten komplet vzamejo s seboj in se odločijo za uporabo najprimernejšega (gre za nabiranje medu). Jasen dokaz, da se ne odzivajo hipoma, ampak da razmišljajo. Spet zgolj lastnost ljudi?

Vse to dokazuje na kognitivne sposobnosti šimpanzov. Kdo ve, kaj bi v prihodnosti iz njih naredila evolucija?

Sposobni pa so tudi altruističnega vedenja. Dokazano. Nek šimpanz-sirota povsem brez pričakovanj pomaga poškodovani materi nositi njenega mladiča.

Šimpanzi pa tudi aktivno poučujejo svoje mladiče. Izumijo orodje in znanje prenesejo na mladiče. To počnejo samice. (Samice so bolj iznajdljive kot samci, saj imajo ti prevlado). To odkritje bi lahko nakazovalo na dejstvo, da so bile pravzaprav samice avstralopitekov začetnice tehnologije (samce je namreč bolj zanimal boj).

Po čem se pravzaprav ljudje razlikujemo od živali?? Razen seveda po podlosti.

Petra Derenčini

ThetaHealing dnevnik VIII

 

Obstajati ali ne obstajati, to je zdaj vprašanje

Presenetljivo veliko ljudi ima preden pride na seanso ThetaHealinga v podzavesti: Obstajam NE. Ljudje ne obstajajo, so nič. Zakaj? Večinoma je razlog, ker so varni, če ne obstajajo: “Če me ni, se mi ne more nič zgoditi.” Preklop se največkrat zgodi v otroštvu. Pri težkih fizičnih, psihičnih in spolnih zlorabah. Eno dekle je nehalo obstajati, ko je videla dogodek, za katerega je hotela, da se ni zgodil. Nehala je obstajati in tako tudi ni obstajalo, kar je videla.

Živiš?

Podobno je pri prepričanju v podzavesti: Živim. Nehamo živeti iz podobnih razlogov, kot nehamo obstajati. Tudi ni nam potrebno nič narediti, če ne živimo. Zdi se nam, da če obstajamo in živimo, dobimo veliko novih zadolžitev in nevarnosti. Lažje je ne obstajati in ne živeti.

Nisem človek

Nisem človek je tudi en tak zanimiv beg od realnosti. Lažje je, če nisi človek in vse bolj razumeš. Nisem človek, saj ljudje ne vidijo čarobnih bitij iz pravljice. Nisem človek, zato, da sem brez bolečine. Tudi naši bližnji niso ljudje. Lažje je razumeti njihova dejanja, če jih imamo za pošasti. Pogosto pa sebe krivimo za vse, ker je lažje in smo mi pošast. Težava je v tem, ker se ti celo življenje dogajajo stvari, kot se dogajajo pošastim. Moramo biti najslabši in vse najslabše se nam dogaja. Radi smo tudi žival, vila, čarovnica. Pogosto partnerja pustimo blizu samo, če zanj menimo, da ni človek. Je angel, muca, vse drugo, samo človek ne.

Ženske so umazane, manjvredne…

Drage princeske potestirajte si, če imate v podzavesti, da ste ženska. Veliko žensk ima odgovor NE. Če bila bila ženska bi bila umazana, kurba in ničvredna, je pogosto razlog. Tudi če bi bila ženska, bi bila v nevarnosti, se moram podrejati. Pomislite, kako pogosto zase uporabljate besedo ženska. Če nikoli ali poredkoma, je razlog v tem, da imate zelo slabo mnenje o ženskah. Kolektivno prepričanje pa je, da so ženske manjvredne in to prepričanje imajo tudi zagrizene feministke.

Ženske, zavedajte se, da ste princeske, kraljice in naše matere.

Hari Om

Potestirajte si podzavest s pomočjo članka: Mišično testiranje podzavesti

Drugi članki iz rubirke ThetaHealing dnevnik

Prihajajoče delavnice