Letni časi življenja
Ne predaj se v mrzli zimi, saj boš zagotovo zamudil svojo obetajočo se pomlad, lepoto poletja in izpopolnitev svoje jeseni. Življenje je popolna harmonija, ki teče po vzporednih cestah melanholije in blaženosti, vendar pa se ti dve cesti nikdar ne srečata, ne razideta in ne končata.
Nek indijanski poglavar je želel svoje štiri sinove naučiti, da nobene stvari ne smeš soditi prehitro. Vsakega od njih je poslal v svet z nalogo, naj poišče drevo, ki je bilo po njegovem mnenju najlepše med drevesi. To drevo je bila hruška.
Prvi sin se je na pot odpravil pozimi, drugi spomladi, tretji poleti in najmlajši jeseni. Leto pozneje, ko so se vsi vrnili domov, jih je oče poklical v svoj šotor in vsak od njih je moral opisati svoje potovanje. Najstarejši sin je našel hruško; to je bilo grdo, skrivljeno drevo, z golimi, skrivenčenimi vejami. Drugi sin je zatrjeval, da je bilo drevo, ki ga je našel on, prekrito s svetlo zelenimi popki, kar ga je navdalo z upanjem in velikim optimizmom. Tretji sin se ni strinjal s svojim predhodnikom. Hruška, ki jo je našel, je bila prekrita z odejo omamno dišečih cvetov, ki so ponujali enega najveličastnejših pogledov, kar jih je mladenič doživel. Zadnji, najmlajši sin je zanikal trditve vseh treh bratov. Veje njegove hruške so se šibile pod težo velikih, zrelih sadežev, njegovo drevo je bilo polno življenja,doseglo je svoj namen, bilo je izpopolnjeno.
Oče, indijanski poglavar, je svojim sinovom razložil, da je opis drevesa vsakega od njih pravilen. Vsak od sinov je namreč videl hruško v enem letnem času življenja. Povedal jim je, da ne drevesa, ne osebe, nikdar ne smejo soditi samo po enem letnem času. Bistvo obstoja, zadovoljstvo, veselje in ljubezen, ki vzniknejo iz življenja, lahko presodijo šele takrat, ko so prepričani, da so se zvrstili vsi letni časi življenja.
Nastja
