Iluzija
Na tem svetu nekateri spijo,
globoke rane jih še vedno bolijo.
A vsi na nek način bedimo
pa če si ali ne želimo.
Nosi me veter kamor zapiha,
nosi me čas brez oddiha.
Ne pusti mi niti trenutka,
da premislim,
kam me nosi in zakaj bedim.
In…če se že zamislim,
ne vem, zakaj se kar tako pustim.
Praviš, da sva midva iluzija .
Po moje je to vse kozlarija!
Ali sva ali pa ne,
to je vse.
Iluzija naju nosi v oblake,
tako najina ljubezen dela korake.
Korake naprej in globlje v najini duši,
ne bodi neumen,
ne dovoli, da se ta iluzija poruši.
Hejdi Martinšek
