Izbira
Občutek, ko se resnično zaveš, da je vse, kar se dogaja, popolnoma prav in v skladu z božanskim načrtom, je neopisljiv. Govorim o občutku, ki ga začutiš znotraj sebe, ne glede na viharje, ki jih poskuša ustvariti ego. Z vzorci se namreč bojuje proti globokemu notranjemu miru. Proti brezpogojni ljubezni in sprejemanju samega sebe. Meni je danes s slikami ranjene mačke sredi ceste jasno nakazoval svoje preference ter me skušal znova podrediti vzorcem, ki so včasih krojili moje počutje.
A danes je bilo vendarle nekaj drugače. Po paleti različnih čustev sem se vprašala, kaj se mi zares dogaja. Začela sem prepoznavati vzorce in iskati načine, kako naj jih zares spustim oz. sprejmem kot del nečesa, česar več ne potrebujem.
Ugotovila sem, da je enostavno govoriti, da je treba “to in to” spustiti, težje pa je to zares narediti, tako živeti oz. se od tega osvoboditi.
Še posebej, ker je meja med zdravim iskanjem novih lekcij ter smiljenju samemu sebi tanka.
Počutila sem se, kot da hodim po sivi poti, kjer je na eni strani poti bujno cvetoče zelenje, ki zastira pogled v daljavo, na drugi strani pa mrak in deževno vreme. Ko tako napišem, je jasno, kaj bi človek izbral, vendar ko si znotraj, je ob topli dek’ci tudi deževno vreme prijetno.
Spoznala sem, da sem danes na meji. In da lahko izberem, ali nadaljujem pot z odprtim srcem in končno sprejmem in zaživim, da je v vsakem trenutku vse prav točno tako, kot je, ali grem znova v krog soočanja z že poznanimi vzorci.
Odločila sem se, da je čas, da me objame cvetoče zelenje. Odločila sem se, da je čas, da se prepustim. Da je čas zame. Čas za ljubezen. Čas za čudovito življenje. In čas za nebesa na Zemlji. <3
Danijela F.
