izberi zase

Miti o vzgoji otrok

Miti o vzgoji otrok

Želja vseh izmed nas je, da bi naši otroci zrasli v močne, srečne in samozavestne ljudi. Toda kaj dejansko mislimo s tem, ko to rečemo? Zdi se, da v tej realnosti verjamemo, da če poskrbimo za to, da se otroci vklopijo v družbo in so uspešni v šoli, zagotovimo, da bodo v življenju srečni.

Nekako bi naj njihova sposobnost, da so sprejeti od drugih in da delujejo v skladu s tem, kar narekujejo trenutne strukture, zagotavljala uspeh. Pa vendar v praksi to nikakor ne deluje.

“Kaj pa, če si TI tisto pravo povabilo in sprememba, ki jo vsak otrok, za katerega ti je mar, v resnici potrebuje?”

Kaj pa, če opolnomočenje vaših otrok pomeni nekaj popolnoma drugega, kot to, kar so vam rekli ali prodali? Kaj dejansko pomeni krepitev otrok in kakšne korake je potrebno narediti v to smer?

Tukaj so trije miti o vzgoji otrok in nasveti o tem, kar lahko naredite drugače, da bodo zares imeli moč, da postanejo gospodarji lasnih življenj in prihodnosti.

Mit 1: Ti kot starš/učitelj/izvedenec/odrasel moraš biti glavni (imeti vse pod nadzorom)

Ko si bil še otrok, ali ti je bilo všeč, ko so te ljudje poskušali nadzirati? Ali je to naredilo tvoje življenje boljše? Ali pa te je privedlo do tega, da si se boril in upiral? Stvar je v tem, da ko se upiramo in borimo proti nečemu, ne izbiramo nujno tistega, kar je v našem najboljšem interesu, temveč le reagiramo na nekaj. Kaj, če bi namesto osebe, ki ima vse pod nadzorom, bili tista oseba, ki je zavestna? Kaj to točno pomeni?

V prvi vrsti to pomeni narediti korak naprej in postati vodja svojega življenja, iskati najboljšo možnost v vsem in ne zatekati se k omejevanju, ideji o napačnosti ali sodbi česarkoli ali kogarkoli (predvsem pa sebe). Pomeni biti željan vedeti, kaj je to, kar je najboljše zate in slediti temu zavedanju (da se torej ne istovetiš z nekom ali reagiraš na kogarkoli drugega). Ko postaneš vodja svojega življenja, postaneš vzor in spodbuda otrokom, da to postanejo tudi sami.

Mit 2: Otroke je treba vsega naučiti, ne znajo namreč veliko. 

Otroci se zavedajo stvari okoli sebe veliko bolje, kot jim pripisujemo. Priznavanje otrokom tega, kar dojemajo, jim omogoča, da dobijo vpogled v svoje sposobnosti in s tem zavedanje o svojem doprinosu v svetu. Ali otrokom govorimo, da so doprinos ali večkrat kot ne to, da so zaradi svoje majhnosti celo nebogljeni, omejeni, samo strošek ali obveznost?

Nagovarjanje otrok k zavedanju o tem, kar že znajo, je zelo preprosto. Lahko jih vprašamo: “Kaj veš o tem”, “Mi lahko pomagaš?”, “Kaj bi rad ustvaril?”, “Ali bi hotel pomagati pri tem, da se _____ pojavi?”, “Kaj misliš, da bi lahko naredili, da se to pojavi z večjo lahkoto, hitreje?”

Če ste pripravljeni otroke spraševati več o tem, kar znajo, bi jim to omogočilo, da bi pridobili več lastne vrednosti, kot ko namigujemo na njihovo neznanje ali nekoristnost.

Mit 3: Morate jih zaščititi pred svetom “tam zunaj”, dokler niso dovolj stari, da se z njim spopadejo. 

To je mogoče največja medvedja usluga, ki jo lahko storite otroku. Edina prava, resnična varnost, je zavedanje, prisotnost. Ko se stvari zavedate, veste, čemu se morate izogniti, preden se zgodi. Veste natanko, kaj se bo zgodilo in točno, kaj morate izbrati, da ustvarite tisto, kar deluje za vas in ne proti vam.

Kako pomagati otroku, da poveča svoje zavedanje?

Postavljajte vprašanja in jim dovolite izbrati, tudi če ta izbira ni nekaj, s čimer se strinjate. Dar zavedanja je največje darilo, ki ga lahko date sebi in drugim. Izbira ustvarja zavedanje. Vzpodbujajte otroke, da se poglobijo v to, kar vedo o tem, kar bodo njihove izbire ustvarile z vprašanji, kot so (če recimo gledajo nekaj, kar bi radi počeli): “Če izbereš to, kaj bo to ustvarilo?” “Če ne izbereš tega, kaj se bo zgodilo?” in jim dopustite, da dobijo občutek o tem, kar bo sleherna izbira ustvarila znotraj njihovega sveta. Nato jim dovolite, da izberejo. Na žalost ne morete nekomu dati zavedanja, lahko si ga pridobijo le sami in prav v tem tiči vzrok za to, da dajanje nasvetov, lekcij in poskušanje, da bi pripravili otroke do tega, da se učijo iz naših napak, nikoli ne deluje!

In najpomembneje: če niste pripravljeni krepiti sebe, ne morete pričakovati, da boste okrepili otroke.

„Kaj če si TI, okrepljeni TI, spodbuda in sprememba, ki jo vsak otrok, ki ti nekaj pomeni, resnično potrebuje?“

Kako živeti sebe in s tem biti največji doprinos drugim, se učimo na naših delavnicah osebne rasti >>

Vir: Access Consciousness blog
Prevedla Nina Vrhunc