Življenje je moje igrišče. Naučiti se moram igrati to igro! Pojdi z mano!
….. se bova gugala, kot da jutri ne obstaja. Dotaknila se bova tistih puhastih oblakov. Gugala se bova vse dokler sonce ne bo zašlo.
….. se bova smejala. Na ves glas, dokler ne bova hripava omagala pod zvezdnatim nebom.
….. bova tekla na vso moč, kot da naju lovi sto pošasti. Dirjala bova kot konji v galopu, do zadnjega diha, dokler ne prideva do mavrice.
….. bova plezala vse tja do vrha. Tako visoko, da se bova dotaknila lune in bleščečih zvezd.
….. se bova vrtela dokler nama ne bo pošteno slabo in bova popadala v travo kot zrela jabolka z dreves.
….. bova lovila ravnotežje med sanjami in resničnostjo. Tako dolgo dokler ne bova verjela, da so najine sanje najina resničnost.
….. se bova igrala skrivalnice in iskala skrite zaklade, ki nama jih ponuja življenje.
….. bova skakala in padala, si opraskala kolena in komolce. Ampak vedno znova se bova pobrala in nadaljevala z igro dokler bova živa.
Življenje je najino igrišče. Čudovito in enkratno. Zanimivo. Razburljivo. Pojdiva se igrat!
Nastja
