Hvaležna

Občutek, da vse celice mi žuborijo.
Občutek, kot da se gole smehljajo v prazničnih gamašah.
Občutek, da celo telo praznuje in hkrati žaluje.
Kontrastno in obojestransko.
Polno in hkrati prazno.

Občutek, kot da slačim del sebe.
Občutek, kot da se celice osvobajajo vseh temnih okvirjev.
Občutek, kot da so začele plesati ob stiku dveh prstov.
Zaplesale v ljubezni.
Njegovem dotiku.
Ki je le energetski.
Iz čiste ljubezni.
Božanskosti.
Neskončnosti.

Kot da me dvignil je trideset stopnic višje.
Počutim se polno in hkrati samo.
Dogaja se mnogo (ne)smiselnih kontrastov.
Kot da se vse skupaj uglašuje.
Kot da se prebavlja pred izbruhom v svetlobo.

Bolečine se iz glave selijo na hrbet.
Nato v ledvico.
Pa spet v trebuh.
Koleno.
Križ.
In znova navzgor.

Kot da mi vse divja in išče pravo frekvenco.
Občutek, da je v telesu popolna norija, a hkrati mirna simfonija.
Popolno nasprotje, a hkrati enost.

Črno in belo. In hkrati barvito.
Vse je oživelo.
Vse poje od ljubezni.
Solze se nabirajo.
Zaradi občutka ljubljenosti in hkrati izgube.
Vse se čisti.
Vse spreminja obliko.
Tudi jaz.
Moje telo.

Neopisljivo doživetje.
Kot da se vse na novo rojeva.
Kot da vse dobiva pravo obliko.

Ob tem na plano rinejo občutki izgube.
Pa tudi jeze.
Razočaranja.
In obsojanja.
Vse leze na plano.

Kot vroča lava se kotali iz mojih globin.
Čisti se pesek v očeh.
In prepoznavam, kaj pomeni ljubiti.

V resnici namreč ljubezen najdeš najprej v sebi.
Se napolniš od znotraj.
Najdeš sam sebe.

Večer z njim bil je popoln.
Bil je čista ljubezen.
Božanskost.
Ognjeni pretok spodbudil je nove procese.
Spodbudil je dvig zavesti.
Prepoznavo globokih blokad.

Blokad, zaradi katerih ohranjam telesno ograjo.
Tistih, ki sem jih skrivala pred sabo.
V trenutku so priletele vse na plano.

Oči so se začele s solzami polniti.
Ubogi jaz hotel je del svoje pogače.
A tokrat njegove skrite namere takoj bile so zaznane.
Zato v naslednjem hipu bile so z ljubeznijo sprejete.

A še vedno v intervalih (vse daljših) ubogi jaz se oglaša.
Še vedno upa, da zmagal bo spet.
A tokrat so mu štete sekunde.
Tokrat vse bolj je v svetlobo odet.
Vse bolj je z ljubeznijo objet.

Objemam se.
Sama sebe.

In sem hvaležna.

Hvaležna.
Za današnji dan.
Za božanske ljudi.
Za izkušnje popolne.
Za dvig zavesti.

Za potoke ljubezni.
Za orkane v telesu.
Za veter v kosteh.
Za solze v očeh.

Vse je božansko.
Vse je popolno.

Vdihujem ljubezen.
Izdihujem strah.

Vse je ljubezen.
Jaz sem ljubezen.
Vse moje celice so čista ljubezen.
V meni je popolni mir.
Vse v meni cveti v božanski svetlobi.

Jaz sem svetloba.
Jaz sem mir.
Jaz sem ljubezen.
Jaz sem enost.
Jaz sem eno z vsem.

Jaz sem.
Preprosto.
Samo sem.

Tukaj in zdaj.

Hvaležna.

Danijela F.