Prebujanje.
Moj “notranji otrok” se prebuja iz dremeža. Kako vem? Ker….
- Sem sproščena, nasmejana in vesela
- Jokam ob sentimentalnih filmih
- Preveč razvajam svoje otroke
- Se rada igram z barbikami in prebiram knjigo Peter Pan
- Se zjokam, ko se spomnim pogreba svojega prvega psa
- Z veseljem pomagam ostarelim staršem
- Dobim solzne oči, ko listam albume s slikami iz svojega otroštva
- Ker mi srce divje razbija, ko plezam na drevo
Rada ga imam. Rada imam to malo punčko z rjavimi očmi. Spodbujam jo. Rada skrbim zanjo. Ponosna sem nanjo. Je lepa, pametna in privlačna. Je delovna in ustrežljiva. Uživam v njeni družbi.
Želim se ji opravičiti, ker sem jo včasih prizadela. Ker sem jo zanemarjala in pozabila nanjo. Ker je bila tolikokrat spregledana in poslana stran. Ker je morala tako hitro odrasti in postati mama, odgovorna in načelna. Ker je bila že tolikokrat razočarana.
Obljubim, da bom skrbela zanjo, za punčko z rjavimi očmi. Trudila se bom, da mi bo zaupala. Poslušala jo bom, vedno si bom vzela čas. Peljala jo bom na sprehod v gozd. Na tobogan v park. Dovolila ji bom naročiti šest kepic sladoleda in obuti čevlje z vrtoglavo visoko peto. Poslušala jo bom. Varovala jo bom pred razočaranji in neiskrenim ljudmi. Imela jo bom brezpogojno rada.
Nastja
