Večina ljudi misli, da so sami največji doprinos svetu, ko opravljajo prostovoljna dela ali pa darujejo denar v dobrodelne namene. Ali s tem niso superiorni? Resnično s tem dolgoročno pomagamo?
Z uporabo različnih tehnik, ki se jih učimo na delavnicah lahko spoznamo, da obstaja popolnoma drugačen in veliko obsežnejši način, kako smo lahko sami resnična energija doprinosa.
Tu je 5 ključnih točk, ki jih moramo upoštevati, če želimo biti resnična energija doprinosa:
1. Doprinos od nas zahteva, da se ves čas zavedamo vsega, kar se dogaja.
2. Delovati moramo kot vprašanje: “Kaj bo ustvarilo še več?”
3. Pripravljeni moramo biti sočasno dajati in prejemati.
4. Doprinos vključuje vse brez kakršnekoli ločenosti, ne pozna ločenosti nas samih od ostalih.
5. V doprinosu ni nobenih sodb.
Zgodba, ki prikazuje, kako to deluje v praksi:
Nedolgo nazaj sem na letališču v Houstonu čakala na povratni let v Albuquerque. Bilo je v enem tistih zelo natrpanih in kaotičnih prostorov, kjer smo se vsi zbirali za vkrcanje. V množici sem opazila zmedeno starejšo žensko iz Guatemale, ki je v rokah mečkala potni list in letalsko karto. Začeli sva se pogovarjati, čeprav ona ni znala govoriti angleško in jaz ne špansko. Občudovala sem njena oblačila, ki si jih je vse sama izdelala. Bila je zaskrbljena, ker ni vedela, kam naj se postavi, kam mora iti in kje je pravi izhod. Z njo je bil njen mož, ki se je zdel enako zbegan. Preverila sem njuni vstopnici in ugotovila, da smo na istem letalu. Nato sem poiskala letališkega uslužbenca in ga prosila, naj ju pred vkrcanjem pravočasno pospremi do spodnjega vhoda v letalo. Bila sta mi tako zelo hvaležna, da sem dobila solzne oči.
V Albaquerqueu je starejši par pričakalo najmanj 10 ljudi. Začeli so mi mahati in se mi zahvaljevati, jaz pa sem bila zahvaljujoč pravi energiji doprinosa vse to popolnoma pripravljena sprejeti.
V preteklosti sem bila vedno navajena reči: “Ni za kaj, v veselje mi je bilo pomagati.” (superiorna reakcija). Namesto tega, sem zdaj lahko sprejela vso hvaležnost in zadovoljstvo kot darilo, kar je v resnici bilo.
Kar sem spoznala, je to, da je lahko katerokoli dejanje narejeno z različno vrsto energije. Bolj kot to, kakšno je dejanje, je pomembna energija, ki jo dejanje prinese.
Kadar delujemo iz superiornosti, delujemo iz odločitve in sklepa, da mi vemo več in bolje od ostalih. Dejanje izhaja iz našega sveta in ga s tem vsiljujemo nekomu drugemu.
Kadar smo energija doprinosa, ni nič boljše ali slabše, je le radostni ples!
Kadarkoli mislimo, da vemo, kaj je boljše ali pravilno za drugo osebo, to pomeni, da je ne cenimo. Morda se nam zdi, da prispevamo k prihodnosti neke osebe s tem, ko smo prepričani, da točno vemo kaj potrebuje. V resnici pa takšen odnos nima nič skupnega z zavedanjem, temelji namreč na sojenju in zaključkih.
Morda se je lahko ujeti v past ”vedenja”, kaj bi druga oseba morala narediti, ker smo vsi v tej realnosti naučeni, kaj naj bi počeli.
Kaj če ste s tem, ko ste energija neskončnih možnosti največje povabilo za ostale, da tudi sami zase izberejo več?
Kaj če je to resničen doprinos in kaj, če smo takšna energija lahko čisto vsi?
Kako biti doprinos Zemlji, kako biti vprašanje in ne zaključek, delovati najboljše in biti zavedanje se učimo na delavnicah v Hiši radosti.
Vir: Access Consciousness
Prevedla Nadja Ogrinc
