Monthly Archives: April 2013

Motivacija

Poraz in uspeh….z roko v roki

Z znanstvenega vidika je čebela predebela, da bi lahko letela. Ima prekratka krila in njen trup nima aerodinamične oblike. Ampak čebela leti! Zakaj? Ker ji nihče ni rekel, da ne more leteti.

Ko bom spremenila dojemanje poraza bom naredila prvi korak na poti do uspeha. Poraz je boleč in neprijeten, se strinjaš?

Ampak ne za uspešne ljudi. Najuspešnejši ljudje, ki delujejo na najrazličnejših področjih, ne dojemajo poraza kot bolečo, travmatično izkušnjo. O porazu razmišljajo na čisto drugačen način. Zavedajo se, da njihovo vrednost gradi močna samozavest. Poraza ne obravnavajo kot nekaj dokončnega ampak razvijejo prepričanje, ki jim dopušča , da negativni izid obrnejo v svojo korist.

Ker sem se odločila, da v svojem življenju uspem, bom upoštevala naslednje;

Poraz v meni ponovno prebudi ponižnost, izostri mojo objektivnost in me naredi prožnejšo
Poraz bom obravnavala resno, vendar pa do sebe ne bom preveč stroga
Če s porazi pridobim več uspehov, potem je poraz zagotovo člen v procesu, katerega končni rezultat je uspeh
Poraz je začasen, ko se prepustim novim priložnostim in preizkušam nove ideje
Več se naučim iz poraza kot iz uspeha
Kritika je informacija, ki mi pomaga popraviti smer in ostati na začrtani poti
Vsakemu porazu sledi nagrada …nagrada v obliki uspeha
Moja samozavest ni odvisna od pohval ali kritike drugih…je del mene, ki ga skrbno negujem in nadgrajujem
Neprijaznost drugih me opominja na dejstvo, da moram biti do sebe prijazna
Za poraz je potrebno imeti pogum, saj je za uspeh potrebno včasih tudi tvegati

Poraz je del mojega in tvojega življenja. Ne dopustimo mu, da nam vzame sanje, prekriža načrte in prikuje k tlom. Veselimo se vsakega poraza, saj je to nova lekcija, ki nam jo ponuja življenje. Ko uspemo, bomo bogato nagrajeni.

Nastja

Osebnostna rast

Naravno

Poglej v ocean
v globino,
to temno barvo,
to neskončno modrino.
poglej življenje vse,
ki nežno plava mimo in ti pove,
kako je vse fino.

A vidiš veselje v očeh vseh živali,
ki so zlite s to morsko tišino,
kaj ti govorijo oči?

Poglej gore, ki silijo v višino.
Ni jih strah, ko se širijo v oblake
in želijo videti vesoljno praznino.

Poglej v cvet, ki mirno kaže
svojo lepoto, se odpira in zapira, raste, živi
in potem se skrije za vedno, kot da ga ni.

V tebi je vse, veliko in majhno,
neskončno in končno
pa vendar je večno.
Vse pride in gre,
a veš, da svetloba prežame vse.

Nena

Planet Zemlja

Objem Ljubezni – Skupaj gradimo sirotišnico v Indiji

Objem ljubezni je dobrodelna akcija, s katero gradimo sirotišnico in dom za ostarele v Indiji z imenom Loveable Home. Skupaj bomo zgradili šolo, bivalne prostore, ambulanto, kuhinjo in prostore za samooskrbo. Omogočeno bo bivanje tudi žrtvam nasilja. Svoje posebno mesto pa bodo imeli tudi donatorji in botri kot obiskovalci. Zemljišče je humanitarec Gašper Orehek dobil od lokalnih kmetov. Pripravljen je že gradbeni načrt, elektrika, na lokaciji, v pripravi pa je tudi vrtina za vodo, ki je naš naslednji cilj. Gradnja poteka in se financira sproti.

Organizatorji projekta so društvo botrov TWIMC in humanitarec Gašper Orehek, ki že več let skrbi za obubožane družine z iskanjem botrov in donatorjev za otroke. Gašper tudi živi in deluje v Indiji, kjer oskrbuje pomoči potrebne in organizira gradnjo sirotišnice.

Več o akciji na spletni strani www.objemljubezni.com

Kako lahko pomagaš?
Pošlji SMS z besedo OBJEM5 na 1919 in prispevaj 5 EUR.
Prispevajo lahko uporabniki storitev Mobitel, SiMobil, TUŠMOBIL in T-2.

Opraviš lahko tudi bančno nakazilo. Več o tem na zgornji spletni strani.

Pridruži se naši zelo aktivni skupini na Facebooku.

Pridruži se nam na dogodkih in prispevaj svoj delež. Kmalu bomo organizirali tudi srečanje za nove prostovoljce.

Hiša radosti je soorganizator projekta.

Motivacija

Trenutki življenja

Kaj ste danes naredili zase? Ste si vzeli tisti čaroben trenutek, ustavili korak, globoko zajeli zrak in z njim pozitivo življenja?

Če niste je ta trenutek čas, da to storite. V kaosu mimoidočih ljudi, prepletajočih se misli in strahov, je potrebno ustaviti korak in se začeti zavedati kdo ste, KAJ SI ŽELITE in kam bežite.

Napolnite se s pozitivno energijo in dihajte z dušo. Začutite življenje v sebi. Za trenutek bodite sami s seboj, spoznajte se. Sprejmite vse misli in vsa čustva ter jih nato spustite energijam. Očistite se vseh skrbi in stresa. Občutite kako postajate vse lažji in lažji.

Prepustite se toku življenja. Sprejmite situacije takšne kakršne so, vedite da se nahajajo v vašem življenju z razlogom. Zaupajte, da vas bo življenje vodilo do pravih poti.

Vsak dan si vzemite čas zase, čeprav le za trenutek. Imejte se radi. Občutite tiste drobne malenkosti v življenju. Pustite sončnim žarkom naj vas prijetno pogrejejo, občutite pihljaj vetra, prisluhnite nežni melodiji ptic in zaplešite v življenje.

To so resnično dragoceni trenutki našega življenja. Zakaj ne bi začeli kar zdaj?

Lea Rogelj

Motivacija

Bodi odličen!

“Najčudovitejši so tisti ljudje, ki poznajo poraz, so občutili trpljenje, so bíli bitko in se zavedajo izgube a vendarle zmorejo splezati iz globin življenja. Ti ljudje so hvaležni, občutljivi in razumejo življenje, ki jih polni s sočutjem, nežnostjo in brezpogojno ljubeznijo. Čudoviti ljudje se ne zgodijo.”(N.N.)

Bodi odličen. Ne samo dober. Ali za silo dober. Pojdi in ciljaj na odličnost. Predaj se veličastnosti, sezi po luni. Postani mojster in ne oziraj se na napisana pravila. Bodi ti!

Seveda bo potrebno delati. Potrebna bo predaja, da ustvariš mojstrovino svojega življenja. Pripravljenost, da začneš z učenjem. Zmožnost, da počakaš tako dolgo, da boš lahko v celoti izpolnil obljube, ki jih nosiš v srcu. Si učenec. Odpri knjigo. Naredi nalogo. Če boš imel srečo, se boš brez večjih problemov prebil skozi zmešnjavo občutkov. Potopi se v ocean svojih misli, ne boj se zaplesti v morsko travo in poklepetati z morskimi deklicami. Ne ustraši se morskega zmaja. Spij skodelico čaja z demoni, ki živijo v tvoji glavi.

Težko bo. Mogoče si boš zaželel zbežati stran, na varno. V naročje znanega. Ne hodi nazaj! Pojdi, premisli in v sebi boš začutil tisti ogenj, ki te bo gnal naprej. Občutil boš, da lahko letiš. V sebi imaš dovolj prave energije za vzlet. Poleti čez ovire, naj nebo postane meja. Upaj si! Tvegaj in ne boj se pasti. Če pa kdaj padeš, se poberi, prosi za pomoč, če jo potrebuješ. Naj te ne bo sram. Raztegni krila in znova poleti. Jadraj med oblaki, naj te ne bo strah ne strele, ne groma. Vetrovi ti bodo služili.

Sledi začrtani poti. Previdno uporabljaj besede. Živi jih, vendar pazi na njihovo nevidno moč. Poj in žvižgaj svojo najljubšo melodijo. Odpri srce za neznano in se ne boj. Naj bo pogum tvoj zvesti spremljevalec. Zavedaj se, da si čudež. Čudež poklican, da živi ljubezen. Skrbno čuvaj ta plamen, pazi da ne ugasne. Naj izbruhne kot vulkan ljubezni in ustvarjalnosti. V vsem kar počneš bodi odličen. In povej nam. Bodi naš zgled. Potrebujemo te!

Nastja

Motivacija

Cvet ali trnje?

Delajte na sebi. Na svoji osebnosti, notranji moči, samospoštovanju. Vzemite življenje v svoje roke. Za trenutek umirite svoje misli in se vprašajte kaj razmišljate oziroma kako razmišljate večino časa. Predvidevam, da je negativnih misli več kot bi si lahko predstavljali. Stvari vam gredo narobe, jezni ste ker se vam pričakovanja podirajo, ljudje so do vas sebični ali vas preprosto ignorirajo, počutite se sami v kupu resnih težav. Krivi so vsi, ki vas obkrožajo, le vi ne.

Ali ni to več kot dober dokaz, da ima negativno razmišljanje posledice? Kaj vam to pove? To vam na popolnoma preprost način dokazuje, da dogodke, odnose in počutje kreirate sami. Lažje bi bilo slišati, da je za vaš stres odgovoren kdo drug. A temu ni tako. Ljudje okrog vas so le vaša ogledala, čas je, da se pogledate. Ne krivite njih.

Odločitev KAKO boste reagirali na situacije je le VAŠA. Naučite se umiriti preden ukrepate. Ne krivite nikogar pač pa se vprašajte zakaj je do te situacije prišlo. Saj veste, da se za vsem slabem skriva dober razlog. Medtem si ne bojte priznati svojih napak. Iz njih se učimo in ustvarimo sebe boljše kot smo bili. Prevzemite odgovornost.

V življenju hodite po takšni poti, kakršno si sami naredite. In vse se začne z nadzorovanjem misli. Z njimi kreirate svojo življenjsko pot. Kamnita, peščena, prekrita s trnjem ali posuta z nežnimi cvetovi čudovitih barv. Izbira je popolnoma vaša in ni odvisna od drugih ljudi in okolice. Potrudite se, da ljudje in okolica ne bodo več vplivali na vas. Obvladujte svoja čustva ter preoblikujte negativne misli v pozitivne in polne upanja. To je dolgotrajno delo ampak ko vam to uspe, lahko dosežete prav vse kar si zaželite. Res je tako.

Naj zasije vaša energija. Naj se vidi vaša notranja moč. Naj se čuti pozitiva, katero iz dneva v dan bolj potrebujemo. Torej, kakšno pot si boste zgradili?

Lea Rogelj

Pesmi

Odpuščam

Mnogokrat sem se spraševala, če sta si me res želela. Sem mar v njuno življenje vstopila brez
povabila? Tako sem pogosto čutila. Kot punčka sem po ljubezni hrepenela, le toplih nežnih objemov sem si želela. Hitro sem od doma odšla, odrasla zase in še za druge. Nekje globoko je vladala praznina po njima. A nisem se je zavedala.

Postala sem mama. Dajala sem se vso in še več. Še vedno pa sem hrepenela. Ko objemala sta moje otroke, je bolelo. Skelelo. Peklo. V dno duše je rezala bolečina. Zakaj jaz tega nisem imela? Mnogo sem doživela. Zdaj tudi moj objem otrok ni samoumeven. Ni več moči. Ni strasti. In zdaj razumem. Če v tebi ljubezni ni, tudi nihče drug je ne dobi. Nisem vedela, da takrat strti njuni srci sta bili, mene, majhne deklice se to dotaknilo ni. Nisem razumela, vse sem preveč resno vzela. S seboj nosila breme to, dokler me na tla ni spravilo. Vse, kar se mi je v življenju zgodilo, se je iz želje po njuni ljubezni porodilo. In do neizmerne jeze je vodilo. Do tišine in ignorance, a k sreči so niti angelske to tišino prerezale.

Šla sem in ju objela, odpustila tudi sebi, ker skoraj sem ju preklela. Zdaj vedela sem, da biti starš ni lahko, in lahko sem spustila to breme pretežko. Prosila sem ju, naj me vidita. Ne kot sama si želita, ampak naj vzameta to, kar od mene lahko dobita. Naj me sprejmeta, kot sem. In naj toliko več ne skrbita. Naj pustita, da poletim in z njima čimprej svojo srečo delim. Hvaležna sem jima, da živim.

Lamia

Motivacija

Resnica

Čutim, da prihaja. Iz mojih globin se dviga dolgo zakrita resnica. Na njej je sicer ogromno krame. Velike količine le-te sem že pobrala, z nje obrisala prah in jo postavila na pravo mesto v svojem življenju. Nekatere stvari mi niso več koristile, zato sem jih zavrgla. Naredila sem prostor za nove. Take, ki si jih želim, a jih nisem imela kam dati.

Ko se naredi prostor, se ta vedno zapolni. K sebi kličem resnico, zato ta prihaja k meni. Ne oziram se na to, kako boleča bo. Pripravljena sem. Vem, da zmorem! Nepovratno sem se odločila zbuditi.

Njene oči so velike. Dajejo mi izbiro, kako globoko bom pogledala vanje. Ker sem trdno odločena, da grem prav v njeno srž, me včasih zadane s tako silo, da se zlomim. Boli me. Zato jočem in kričim! S solzami prebavljam bolečino. S krikom pozivam resnico, da zapolni moj prazen prostor. Še ena stvar, s katere moram obrisati prah in jo pospraviti, predno lahko spregledam.

Blizu je čas, ko se mi bo pokazala v vsej svoji veličini. Na njej ne bo več krame – ne bo več izgovorov, opravičevanj, skrivanja, strahu, ega. Takrat bom zopet jokala, a ne od bolečine temveč od ganjenosti in sreče. Tako kot se je to že zgodilo, ko sem nekaj let nazaj videla njeno bleščečo iskro. Mislim, da sem se prav takrat odločila, da jo najdem. Preveč je bila svetla, da ne bi bila resnična, in preveč lepa, da je ne bi iskala. V njej sem začutila ljubezen. Kajti resnica JE ljubezen. Svetla in sijoča, lahkotna in brezmejna!

V bistvu ni resnica tista, ki boli. Boli krama. Ko bom očistila vsak njen tudi najmanjši del, bom lahko živela svojo resnico v polnosti. Kličem jo: “Pridi k meni, da Te slišim, da Te vidim, da Te govorim!” In ona mi odgovarja: “Poglej navznoter, poglej globoko, tam te čakam.”

Hejdi Martinšek

Življenje

Kdo so angeli?

…mogoče prijazna ženica, ki te opozori, da si v trgovini pozabil denarnico

…mogoče voznik taksija, ki ti pove, da imaš najlepši nasmeh na svetu

…mogoče sosedov otrok, ki ti pokaže, da so skrivnosti v malih stvareh

…mogoče tisti revež, ki je s tabo pripravljen deliti svoj edini obrok

…mogoče bogataš, ki ti daje zgled, da je vse mogoče, če le verjameš vase

…mogoče tujec, ki ti je prekrižal pot, ko si izgubljen taval po neznanem mestu

…mogoče prijatelj, ki ti je prisluhnil, ko si že nad vsem obupal

Angeli so veliki in majhni, vseh starosti in različnih odtenkov barve kože. Nekateri imajo pege, nekateri gube, mozolje ali pa žareča rdeča lička. Preoblečeni so v prijatelje, sovražnike, učitelje, ljubimce in čudake. Življenja ne jemljejo preveč resno in za seboj ne vlačijo nepotrebne prtljage, kar jim omogoča svobodno gibanje skozi prostor in čas. Ko odidejo ne pustijo listka z naslovom, elektronske pošte ali telefonske številke. Nič ne pričakujejo. Ne zahtevajo ničesar. Obute imajo superge s prelepimi krili in v vsaki kemični čistilnici imajo pogodbo za čiščenje le-teh. Težko jih srečamo, če hodimo po svetu z zaprtimi očmi. Ko se bomo odločili in odprli oči, bomo videli, da so vsepovsod okrog nas. In če njihovih besed ne bomo slišali z ušesi, poskusimo slišati s srcem.

Nastja

Motivacija

Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce

Renesansa (fr. renaissance: ponovno rojstvo) kot kulturno gibanje je bilo za žensko zelo pomembno obdobje. Naznanjalo je začetek novega veka. Dante Alighieri v svoji zbirki Vita Nova, Novo življenje, opeva žensko v vsej njeni božanskosti. Njegova Beatrice je podoba blaženosti (beata-blažena). Motiv blažene ženske je po vsej verjetnosti povzel po pesmi Guida Guinizzellija Al cor gentil rempaira sempre amore, Ljubezen se vselej vrača v plemenito srce. Francesco Petrarca je žensko opeval kot nekaj vzvišenega in bil je začetnik t. i. “romantične ljubezni”.

Kaj pa naše spremembe dandanes? Prebujanje, rojevanje Ženske, božanske Ženske s plemenitim srcem. Da najde svojo pravo vrednost, ne v očeh moškega, marveč v očeh same sebe, in (si) pokaže, kako Božanska je, kako polno ljubezni in plemenito je njeno Srce. Po vseh iskanjih, dokazovanjih, tekmovanjih s svetom in predvsem s samo seboj je edina pot, ki jo pelje k Sebi, Ljubezen. Do nje bo prišla le s ponovnim rojstvom, renaissance. Rojstvo pomeni sprva bolečino, strah pred neznanim, tesnobo, pomeni iskanje varnosti in zaščite, vse dokler ni ena sama radost in izkušanje novega.

Trenutek, ko se zamajejo tla pod nogami, ko se ženska zaloti v premišljevanju, čemu je tu, kaj je njen naslednji korak in kako ga speljati, da bo zadovoljna tudi sama, je tisti ključni moment, ko se začne njena rast, le da tokrat v njeni lastni maternici. Kot je sama nosečnost obenem sreča in radost pričakovanja ter skrb in strah pred odgovornostjo, je tudi negovanje same sebe v lastni maternici obdobje nasprotnih si čustev.

Nedvomno je negovanje drugih bitij lažja naloga kot negovanje nas samih, zato se k njemu zatečemo šele tedaj, ko začnemo izgubljati, ko se nam svet zamaje, nemalokrat celo popolnoma zruši. Pademo. In začuda ni nikogar, ki bi nas (lahko) pobral. Šele takrat ugotovimo, da je z vsem razdajanjem, ki ga nemalokrat niti ne čutimo, saj menimo, da dajemo iz srca in je to naša naloga, poslanstvo, da smo torej z vsem tem razdajanjem košček za koščkom dajale sebe, svoje želje, svoje bistvo in bit. Takrat ostanemo same, v svoji praznini, s svojo praznino, ki je drugim nedoumljiva, nerazumljiva. A nas ravno ta praznina žene naprej. Ko izpraznimo vse, kar se je leta in leta kopičilo v nas, ko izpraznimo vso tesnobo, bolečino, strahove, ko si zaželimo, da v nas ne bi bilo ničesar več, takrat se odpre pot, ki nas povede v nas same, v našo maternico, ki nas bo varovala do pravega rojstva, do rojstva takšnih, kakršne smo v resnici.

To je samotno popotovanje, tiho spoznavanje in prepoznavanje, in vse bi naredile, da bi se mu izognile. Plavamo v potočkih spominov in upamo, da nas ponesejo nazaj tja, od koder smo ušle. Stvari, ki so se nam zgodile, se nam nenadoma ne zdijo več tako hude in zaželimo si nazaj, v varno naročje vsakdana, ki smo ga bile vajene. Da bi se le ne soočile s to samoto, v kateri slišimo le bitje svojega srca in tiho ječanje duše. Toda duša je to pot vztrajna. Imamo čas, da jo zaslišimo, imamo moč, da jo poslušamo, in imamo pogum, da ji sledimo. Varne bomo v sebi, s sabo. Varne s plemenitim srcem, ki je le naše, varne s čisto dušo, neskončno hvaležno. S tem smo večne. In le večne smo lahko srečne.

Lamia

Motivacija

Narejena iz izkušenj

Bolečina me naredi močnejšo. Solze me naredijo pogumnejšo. Srčna bolečina me naredi modro. Hvaležna sem za vsako izkušnjo, saj so me naredile tako, kakršna sem ta trenutek. Zato se…

Smejim, čeprav se počutim kot povožena žaba
Smehljam, čeprav imam oči polne bridkih solz
Pojem, čeprav ljudje buljijo vame in mi pravijo, da nimam posluha
Zaupam, čeprav moje srce ve, da to ni ravno najboljša odločitev
Analiziram, čeprav to sploh ni potrebno
Plešem, čeprav me obdaja mrtvaška tišina
Se učim, čeprav ne hodim v šolo
Poskakujem, čeprav se mi posmehujejo
Spim, čeprav se bojim sanjati
Tečem, čeprav me zapuščajo moči
Ljubim, čeprav mi ljubezni ne vračajo
Vstanem, čeprav sem že neštetokrat padla
Diham, čeprav sem že tolikokrat ostala brez sape
Dajem, čeprav ne dobim nič v zameno
Odpuščam, čeprav sem bila prevarana
Se bojim, čeprav vem, da sem močna
Kuham, čeprav moje specialitete niso na jedilniku slavnih kuhinj
Vzgajam, čeprav nisem prebrala priročnika o vzgoji
Zapravljam, čeprav vem, da denar potrebujem za plačilo položnic
Se jezim, čeprav vem, da s tem le zapravljam svojo energijo
Pišem, čeprav vem, da moje pisanje ni všeč vsem
Predvidevam, čeprav vem, da je to ponavadi brca v temo

Vem, da spomini tudi bolijo. Kot na primer razočaranje v ljubezni. Smrt dragega prijatelja. Izguba službe. Seveda so tudi tisti, ki mi navdajo z veseljem; prvi poljub, štetje zvezd v dvoje, rojstvo otroka, zadetek na lotu. Spremljajo me skozi življenje, so na dosegu, da si jih tu in tam pobliže ogledam. Pomagajo mi razlikovati med pozitivnimi in negativnimi izkušnjami. Vem, da bi bila brez izkušenj kot prazna vreča, nepopisan list v spominski knjigi ali manjkajoč verz v pesmi. Vem, da me moja odločenost, da nosim vse svoje izkušnje skozi življenje, dela močno. Močnejšo kot kadarkoli prej.

Zato se ne predam. Zato se ne bojim novih izzivov, (pre)izkušenj, ki mi jih daje življenje. Vem, da bom zmogla. Z dvignjeno glavo, polnim nahrbtnikom optimizma in nasmehom na ustih, bom zakorakala v nov dan. Življenje prihajam!

Nastja

Nasveti

Ne zapravi ga!

Čas je kovanec mojega življenja. Je edini kovanec, ki ga imam in le jaz lahko odločam, kako ga bomuporabila. Bom dovolila, da ga namesto mene unovči nekdo drug?

Ne! Vendar kako naj se odločim čemu bom namenila ta kovanec, če pa nimam časa, da bi premislila o tem. Časa ne tratim z nakupovanjem, ne ždim pred televizijo in ne deskam po internetu. Največ časa porabim za tuhtanje in zaskrbljenost.

Čas, ki ga porabim za zaskrbljenost, je čas, ko ne živim. Ta “dejavnost” me izvzame iz sedanjega trenutka in me prestavi v preteklost, kjer premišljujem o že preživetih dogodkih ali pa me izstreli v prihodnost, kjer se ubadam s preigravanjem črnih scenarijev. Ta zaskrbljujoč občutek se je naselil v moji glavi in mi ne dopušča, da bi se brezskrbno veselila življenja. Vem, da je načrt za življenje potreben, tveganje priporočljivo, vendar pa je zaskrbljenost…izbira.

Skrbi me, da bom izgubila službo, skrbi me, da ne bom našla druge, namesto, da bi uživala v njej dokler jo še imam ter počasi in z optimizmom predelala nove možnosti v poklicni karieri ali pa čas posvetila dodatnemu izobraževanju in nadgrajevanju znanja, ki ga že imam.

Zaskrbljena sem, ker se bojim, da ne bom uspela plačati vseh računov in z denarjem, ki ga zaslužim, pokriti vseh stroškov in si kupiti vsega kar si želim, namesto, da bi bila hvaležna za denar, ki ga imam in za stvari, ki sem si jih že lahko privoščila in mi omogočajo dostojno življenje.

Skrbi me, da nikdar ne bom našla prave ljubezni, duše dvojčice in preveč časa porabim za jezo in razočaranje , ker me je partner zapustil, namesto, da bi negovala in poglobila ljubezen do sebe in ljudi, ki so še vedno del mojega življenja.

Skrbi me tudi dejstvo, kaj drugi mislijo o meni, kaj naj počnem, da bom bolj podobna uspešnim in zadovoljnim, lepim in bogatim, namesto da bi delala stvari, ki me veselijo in mi nudijo osebno zadovoljstvo.

Zaskrbljena sem zaradi popolnoma nepomembnih stvari, ki čez nekaj dni ne bodo več važne, kot na primer, kaj bo za kosilo, kakšne čevlje bom obula naslednje jutro in o čem se bom s sodelavci pogovarjala ob kavi, namesto, da bi uživala v hrani, bila hvaležna za čevlje, ki jih imam in se veselila novih spoznanj, ki mi jih bo prinesel pogovor.

Zgoraj našteto nikakor ne velja za vse vas, ki to prebirate, verjamem pa, da se je našel kdo, ki podobno zapravlja svoj dragocen čas za stvari kot so zaskrbljenost, podrobno analiziranje in obsedeno načrtovanje, namesto, da bi se osredotočil na delo, posvetil čas bližnjemu in užival v vsakodnevnih izzivih, ki mu jih ta trenutek ponuja življenje.

Naj ponovim; čas, ki ga zapravimo za nepotrebno in pretirano skrb, je čas, ki ga nismo živeli, so trenutki, ki smo jih za vedno zamudili.

Nastja

ACCESS BARS z Ano Omanovič »
16. marec 2024
SOP z Ano Omanovič »
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com in rezervirajte svoj termin
Osebne seanse z Ano Omanovič »
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na ana@hisaradosti.com in rezervirajte svoj termin
Osebno srečanje s Harisom »
Kaj vse si še lahko, kar si nisi mogel niti predstavljati?