Monthly Archives: Oktober 2012

Podstrešje

Podstrešje

Ko se sprehajam skozi spomine, naletim na delčke prizorov, ki so nekdaj sijali kot bleščeč sončen dan. Poberem jih in si jih pobliže pogledam a spoznam kako krhki so.

Ko se sprehajam skozi spomine, najdem tisoč obrazov, ki sem jih srečala skozi vsa ta leta. A ko se približam njihove podobe obledijo,njihova identiteta se ovije v meglo.

Ko se sprehajam skozi spomine, me obda nešteto različnih glasov, ki sem jih tolikokrat slišala. A ko skušam razbrati besede se zavem, da iz njih sporočila ne morem več sestaviti.

Ko se sprehajam skozi spomine, mi pride pod roke steklenička polna solz. Radovedna sem iz česa so solze, zato jo odprem. Na moje veliko razočaranje se razlijejo, a za vsako natanko vem, kaj jo je povzročilo. Solza obupa, solza izgube, solza bolečine, solza nemoči, solza razočaranja. Pomirim se s preteklostjo. Hitro pospravim solze nazaj v stekleničko. Odložim jo na prašno polico.

Ko se sprehajam skozi spomine, naletim na srebrno škatlo za nakit na kateri piše “smeh”. Odprem jo in iz nje se vsujejo srečni dnevi, šale, presenečenja in vesel glasen smeh. To so nasmehi dobrih dejanj in ljudi, ki so jim omogočili živeti. Ujamem poglede ljudi, ki so te nasmehe in ta smeh delili z mano: družina, dobra prijateljica, bežni znanec.

Ko se sprehajam skozi spomine najdem zaklenjeno škatlo. Odklenem jo in počasi odprem, saj ne vem kaj se skriva v njej. Vse kar najdem v njej je kupček prahu. Odmaknem pogled, zaprem oči in še enkrat pogledam. Prah je začel dobivati obliko. Kmalu so se izoblikovale besede, ki jih nekoč nisem hotela izgovoriti. Žal je sedaj prepozno. Odpuščanje nikar ni premagalo ponosa, besede ljubezni so ostale neizrečene zaradi sovraštva, spodbudne besede so ostale za zidovi ljubosumja. Bolečina neizrečene besede je ostra in preveč boleča, da bi jo lahko nosili v svojem srcu. Naj ostane v škatli.

In ko takole sedim med spomini pogledam na zbirko pred seboj. Tu je obrabljena obleka, ki sem jo nosila v upanju, da bom opažena,občudovana. Polne skrinje nekdaj dragocenih stvari, na katerih se sedaj nabirajo pajčevine in rja. Pa slike sanj in fantazij, ki so včasih pomenile bistvo mojega sveta. Sedaj pa so le slike zamujenih priložnosti. In ogledala različnih oblik in velikosti, v katera so ujete moje podobe; od dojenčka, punčke, mladega dekleta in končno odrasle ženske.

Moj pogled pa pritegne vaza v kotu. V njej so čudovite marjetice. Zakaj so tam? Od kdaj neki stoji ta vaza v kotu? Ne morem priklicati dogodka, ne upam se dotakniti teh prelepih cvetov. Opazila sem, da je na vazi napis LJUBEZEN. In ….

Ljubezen iz te vaze se je razlila po mojem podstrešju spominov, prah in temo je zamenjala bleščeča svetloba in napolnila moje bitje. Povsod naokrog ležijo ti prelepi cvetovi. Moji spomini.

Nastja

Daljinski upravljalnik

Daljinski upravljalnik

… je naprava na baterije, ki nam s pritiskom na gumb omogoča upravljanje vsemogočih stvari, medtem ko smo oddaljeni od naprave, ki jo želimo upravljati. Fantastična pogruntavščina. Univerzalnega lahko naročiš na spletu, v akciji in z brezplačno dostavo. Super!

Naročila bi daljinski upravljalnik za življenje in s pritiskom na:

→ “premor” bi lahko zamrznila vse tiste lepe trenutke, ki jih želim obdržati za vedno
→ “previjanje nazaj” bi mi omogočilo še enkrat podoživeti želene trenutke ali pa popraviti napake in delovati bolj premišljeno
→ “hitro previjanje naprej” bi me prestavilo na želeno točko v prihodnosti
→ “izklop zvoka” bi utišala vse tiste zlobne komentarje, pogovore brez smisla in neprijazne besede
→ “podnapisi” bi mi olajšali komunikacijo na počitnicah ali delu v tujini
→ “počasno predvajanje” bi mi pomagalo natančno preučiti situacije v katerih sem ravnala napačno, sebi in drugim v škodo
→ “nastavitev glasnosti zvoka” bi mi prišla prav, ko bi želela malo utišati najstniško nerganje
→ “prejšnji/naslednji kanal” bi me prestavil v prejšnje oziroma naslednje poglavje v življenju
→ “vklop/izklop” bi uporabila takrat, ko bi potrebovala akcijo oziroma počitek

S pomočjo daljinskega upravljalnika bi lahko počela še vrsto drugih stvari. Vendar pa nisem prepričana, če bi želela s pritiskom na en gumb pred-nastaviti svoje življenje. Lahko bi zamrznila tiste čudovite trenutke v življenju, ki jih nikdar nočem pozabiti … in bila ujetnica enega ali več trenutkov, ponavljajočih se v nedogled.

Previjanje nazaj bi mi res pomagalo podoživeti različne situacije, popraviti napake ampak vedno bi živela v preteklem času. Hitro previjanje naprej na tisti trenutek v prihodnosti, kjer se bodo uresničile vse sanje in bodo doseženi vsi cilji. Odlično! Vendar pa bi preskočila danes, tukaj, zdaj in vedno bi živela nekje v prihodnosti.

Izklopila bi zvok in preslišala nerganje, pritoževanje in zlobna obrekovanja. To pa bi pomenilo, da bi bila prikrajšana tudi za vse prijazne pozdrave, komplimente in besede ljubezni. Podnapisi bi mi bili v veliko pomoč pri navezovanju stikov v tujini. Res je. Ampak napisana beseda ima lahko drug pomen kot tista, ki je izgovorjena in pospremljena s smehom, žalostjo, jezo ali humorjem.

Počasno predvajanje bi mi lahko pomagalo pri natančni analizi napak in situacij. Ampak zakaj bi sploh želela tako podrobno obdelati neke napake, določiti krivca in mu naložiti kazen? Če bom hodila s povprečno hitrostjo, bom lahko sproti popravila storjene napake in se mimogrede naučila kakšne nove lekcije.

Prejšnji oziroma naslednji kanal bi mi omogočal preskočiti vse neprijetne dogodke. Kaj pa če se znajdem v nekem poglavju, kjer se bom počutila kot ujetnica? In kaj se bo zgodilo z vsemi tistimi poglavji, ki jih ne bom doživela? Vklop/izklop. Akcija/počitek. Življenje/smrt. Si res želim večnega življenja in gledati kako umirajo moji bližnji? Ali končati svoje življenje s pritiskom na gumb?

Res je … včasih si neskončno želim, da bi lahko zavrtela čas nazaj in spremenila potek dogodkov, pritisnila stop in ustavila življenje v najsrečnejšem trenutku ali izklopila, kadar mi gre vse narobe. Ampak vem, da je sedanjost, ki jo živim, moje življenje. Živim, delam napake, sem hvaležna za vsak dan in se prepuščam toku. Vse kar se je zgodilo ima nek razlog. Vse kar se še bo prav tako. Svoje življenje upravljam sama, ne daljinec na baterije.

Nastja

Otroci rišejo Ljubezen

Otroci rišejo Ljubezen

Zbiralna akcija za začetek mednarodnega projekta “Otroci rišejo ljubezen”

Imate doma barvice, tempere, vodenke, čopiče, papir? Socialno ogroženi otroci doma in po svetu jih potrebujejo. Radi bi narisali ljubezen, si jo izmenjali in pokazali tudi vam.

Pomagajmo jim pri tem!

Naš skupni cilj:

  • V prvi fazi povezovalnega mednarodnega projekta Otroci rišejo Ljubezen želimo Z VAŠO POMOČJO ZBRATI potreben risarski material – barvice, papir, flomastre, tempere, vodenke, čopiče.
  • Zbran likovni material bomo nato razposlali po svetu in ga razdelili tudi pri nas, po varnih hišah, materinskih domovih in med socialno ogrožene otroke. Z njim bodo otroci doma in po svetu risali na temo Ljubezen in tudi pripisali svoje misli o Ljubezni, z mislijo na otroke in vse nas, po celem svetu.
  • Narisane risbe bomo na koncu projekta izmenjali med vsemi vključenimi otroci!
  • Ljubezen je kot univerzalna energija lastna in skupna vsem religijam in filozofijam po svetu. Je povezovalni člen celega Planeta in skupne usode, ki si jo delimo. Zato jo še posebej želimo okrepiti, še posebej med najmlajšimi, ki so naša skupna prihodnost.

Nekaj risb bomo na koncu tudi izbrali in jih natisnili na majčke, sodelujoči otroci oz. vrtci in sirotišnice pa bodo dobili naziv AMBASADORJI LJUBEZNI. Zbrane slike bomo na koncu razstavili na zelo posebnem in simbolnem prostoru, ki naj zaenkrat ostane še skrivnost.

Deli s prijatelji in se nam pridruži! :)

Likovni material pošljite na Zavod LU, Tina Gams, Bratoševa pl. 24, Ljubljana

Lahko pa tudi prinesete na naslov Hiša radosti, Vojkova cesta 58, Ljubljana. O prihodu nas obvestite na mail info@hisaradosti.com, kjer dobite zemljevid in opis lokacije ter termin oddaje.

Akcija traja cel november!

  Akcijo organizira zavod Love is Universal, Hiša radosti je podpornik akcije

Moj cilj … moja sreča

Moj cilj … moja sreča

Mogoče mi bo tokrat uspelo. Želim si, da mi uspe. Predolgo že živim v poglavju svojega življenja, ki mi ne ponuja tistega, kar si tako močno želim. Vse prevečkrat sem bila razočarana. Vse prevečkrat so bila moja čustva poteptana. Vem, da vsak novi začetek pomeni konec nekega drugega začetka.

Ker ne najdem razloga, zakaj bi nadaljevala, moram najti razlog za nov začetek. Prepričana sem, da obstaja razlika med tem ali se predaš ali pa najdeš moč za nov začetek, novo poglavje. Štiri besede me bodo vsak dan, dan za dnem vodile naprej proti novemu začetku, proti moji resnični sreči. Štiri besede: “Od tega trenutka naprej …”

Od tega trenutka naprej …

Bom pustila stvarem, ki jih ne morem nadzorovati, naj gredo svojo pot!
Večina stvari je v mojem življenju le zato, ker nenehno mislim nanje. Vem, da se bodo začele pozitivne spremembe dogajati, ko se bom čustveno oddaljila od vsega kar je negativno. Prenehala se bom oklepati tistega kar boli in dala prostor resnični ljubezni.

Bom v svoj objem sprejela resničnost! Življenje je enostavno!
Vse se dogaja zaradi mene. Ne dogaja se meni. Vse se je zgodilo pravi trenutek, ne prekmalu in ne prepozno. Vse kar sem izgubila je bilo povrnjeno z nečim novim. In za vsako novo stvar sem se morala odpovedati nečemu, kar tako ali tako ni več služilo svojemu namenu. Vem, da je odločitev samo moja; ali bom žalovala ali pa se bom veselila.

Bom spremenila smer razmišljanja!
Vsaka sprememba je kakor vdih – ni le del nekega procesa, je proces. V resničnem svetu štejejo le spremembe. In vem, da moj pogled na svet in na dogajanje, pomeni prvi korak proti pozitivnim spremembam. Pripravljena sem na pozitivne spremembe. Neznanemu bom odprla vrata in prezračila svojo notranjost, ker se zavedam, da so za rast in nov začetek potrebne spremembe. Če nisem zmožna spremeniti svojih misli, nisem sposobna spremeniti ničesar v svojem življenju.

Se bom oklepala le dobrih in pozitivnih stvari!
Živeti v temi ni lahko. In ko sem se trudila, da najdem vrata, za katerimi bo končno posijalo sonce, sem porabila toliko energije, da sem obupala, še preden sem uspela prijeti za kljuko vrat in jih odpreti. Potrebovala sem čas, da sem spoznala, da je v meni še vedno dovolj pozitivne energije in neskončne želje, da najdem pravo pot, ki me bo pripeljala k pravi sreči.

Si bom vzela čas za počitek in veselje!
Ko sem dan za dnem prenašala težak križ obžalovanja in sramote sem mislila, da s tem kažem svojo moč in vztrajnost. Nisem se zavedala, da je bolje, da vso to moč uporabim za iskanje prave poti, se sprijaznim s situacijo in se poskušam iz tega tudi nekaj naučiti. Vem, da bo potrebno več poskusov, saj sem že tolikokrat obupala in zmedena ugotovila, da sploh ne vem kaj si želim in kam potujem. Spodletelo mi je. Razočarana sem bila nad sabo. Pa sem si privoščila počitek, nabrala energijo, zbistrila misli in zdaj vem česa ne smem ponavljati, če hočem uspeti.

Ne bom izpustila nobene priložnosti več!
Sprememb me je bilo že od nekdaj strah. Vsakokrat, ko sem se preselila v drug kraj, vsakokrat, ko sem zamenjala službo, vsakokrat, ko sem spoznavala nove ljudi. Bilo me je strah. Zelo strah. Toda vem, da so vse te spremembe nekako vplivale na moje življenje, na mojo osebnost in vem, da bi obžalovala, če se ne bi zgodile. Strah v mojem bitju je bil večji, kot pa je bil v resnici. In ta strah me ne bo nikdar več ustavil pred priložnostmi, ki me še čakajo.

Bom trmasto plezala proti vrhu!
Dejstvo je, da nihče, ki je priplezal na vrh gore, tja ni padel z neba. Moral se je pošteno potruditi in vložiti veliko energije v dosego tega cilja. Tudi sama se bom morala zelo potruditi in si hkrati zaupati, da mi bo to tudi uspelo. Ne smem se ustaviti nekje na pol poti. Moram splezati na vrh in uživati v razgledu!

Bom hvaležna za dragocene lekcije življenja!
Vem, da ni lepšega občutka, kot je tisti, ko mi sreča nariše nasmeh na obraz in posuši solze obupa in nemoči. Vem, da ne smem obžalovati ničesar, kar se mi je zgodilo, pa čeprav sem bila ranjena in prizadeta. Hvaležna bom za vsak trenutek, saj sem se iz vsakega nekaj naučila. Tudi ti trenutki so me oblikovali v osebo, kakršna si želim biti.

Se bom zavedala, da je bilo za dosego mojega cilja potrebnih veliko korakov!
Nikoli ni nič narobe. Vse kar se mi je zgodilo, je bilo potrebno, da sem danes tukaj. Včerajšnji koraki so me pripeljali v današnji dan. Ponosna sem nase. Mogoče še nisem točno tisto kar si želim biti. Vem pa, da sem bližje kot kadarkoli!

Nastja

Začini z Ljubeznijo

Začini z Ljubeznijo

Smo, kar jemo, a nekaj je še pomembneje: sami vplivamo na to, kar jemo – od deske za rezanje, kuhinjskega lonca do mize in našega želodca. Predstavljaj si, da imaš veliko kuhinjo in vse začimbe, ki so na voljo. Od tebe pa je odvisno, kako jih boš uporabil/a. Zdravilne lastnosti hrane se spreminjajo z našo pripravo in mislimi, ki jih projiciramo vanjo. Med samo pripravo, hrana vsrka vase in se prepoji, tako s pozitivnimi kot negativnimi mislimi ter čustvi.

Pomisli na to kako močne zdravilne lastnosti ima hrana ali pijača, ki jo pripravimo za bolnega otroka, partnerja ali prijatelja. Čaj je le čaj, če ni pripravljen z namenom zdravljenja. In pozitivni nameni, ne negujejo le telesa, temveč tudi našo dušo.

Nasveti za kuhanje z ljubeznijo:

♥ Spremeni kuhinjo v udoben, sproščujoč prostor ter vanjo stopaj s pozitivnostjo. Okrasi jo s stvarmi, ki te bodo spominjale na ljubezen, mir, zadovoljstvo, veselje…
♥ Po želji lahko pred pripravo izrečeš ali zapoješ lasten blagoslov nad sestavinami in jim s tem vtisneš svoj pozitivni namen.
♥ Pripravo hrane jemlji kot eno vrsto meditacije: osredotočaj se na čiščenje, lupljenje, rezanje zelenjave, merjenje tekočin, mešanje začimb, dodajanje zelišč.
♥ Bodi navzoč ves čas v postopku kuhanja od začetka do konca tako, da posvečaš pozornost lepoti sestavin in čarobnosti, s katero se zlijejo in postanejo nekaj novega.

Pri prehranjevanju pa je pomembno:

♥ Hrano jemo le takrat, ko smo umirjeni.
♥ Vzamemo si čas in nikamor ne hitimo ter končamo, ko smo siti.
♥ Ne pozabimo tudi na to, da se prebava začne že v ustih in ne šele v želodcu. Dobro prežvečimo in uživamo – takšna meditacija je ena najkoristnejših meditacij za zdravje in notranjo srečo.

Pripravljeno jed začini s hvaležnostjo in ljubeznijo ter postrezi.

Dober tek

Mami koliko si stara?

Mami koliko si stara?

Mami, koliko si stara? Kaj misliš? Dve. Ne, kmalu bom trideset. To je pa veliko, te številke ne poznam.

Otroštvo je najlepši letni čas življenja. Sladkosti teh let se ne morejo kosati z dolgočasnim odraslim življenjem. Mogoče bo kdo izmed vas oporekal tej trditvi, češ saj sem mlad po srcu. Ampak dejstvo je; odrasli smo na svojo veliko žalost prestari za razno razne lumparije, ki smo jih počeli kot otroci. Ko se zamislim najbolj pogrešam tisto pravo …

Ljubezen in Pozornost
Ko otrok vkoraka v prostor, v trenutku privabi pozornosti. Ko to stori odrasla oseba se to le redko zgodi. Kadar pa se le-ta pojavi, navadno izstopa s svojim stilom oblačenja ali obnašanjem, seveda v želji da bi dobila pozornost, da bi bila opažena. Otrok se nikdar ne trudi biti nekdo drug, ker je prepričan, da mu ves svet leži pred nogami takšnemu, kot je.

Prijateljstvo
Sklepanje prijateljstev med otroki je nekaj najpreprostejšega na svetu. Ko otrok deli čokolado v peskovniku ima takoj kup prijateljev. Ne razmišlja ali bo dobil kaj v zameno ali mu bo ta prijatelj morda kdaj v življenju na kakršenkoli način koristil. Odrasli sklepamo
prijateljstva drugače, najpogosteje iščemo sorodne in predvsem koristne duše.

Odpuščanje
To je nekaj, na kar odrasli radi pozabimo. Otroci z neverjetno lahkoto odpustijo v samo nekaj kratkih trenutkih. In zadeva je pozabljena. Ne pogrevajo in ne razglabljajo v nedogled. Z odraščanjem pa se ta občutek “odpustiti in iti naprej” kar nekako izgubi.

Brezskrbnost
Otrok ve, da se odrasli ukvarjamo z vsemogočimi skrbmi. Oni jih nimajo. In ko otrok enkrat odraste vsi pričakujemo, da bo odgovoren za to in ono.

Biti JAZ
Otrok se pači, kriči, pleše, poje, skače in to je nekaj … normalnega. Otroci pač to delajo. Navadno nas odraslih te stvari ne motijo in če je otrok zdrav, mora biti poln energije, navihan in razigran. Na žalost ta otroškost kmalu postane daljna preteklost, saj se vse preveč oziramo na okolico in mnenja drugih.

Otroštvo je ena izmed faz življenja, ki mine in se nikdar več ne vrne. Ampak dokler negujemo to otroškost v svojem bitju in nas vsak dan vodijo predvsem vesele, brezskrbne in ljubeznive misli, smo lahko mi odrasli otroci … no malo bolj veliki otroci.

Nastja

Ženske in spolnost

Ženske in spolnost

“V številnih družbah obstajajo zelo stroga pravila, povezana z žensko seksualnostjo. Toda če je ženska seksualnost v resnici razmeroma pasivna, zakaj je potrebnih toliko pravil za njeno nadziranje? Zakaj je tako zastrašujoča? Tudi zadnja dognanja o ženski seksualnosti nas nemara ne približujejo pravemu odgovoru in so zgolj odraz kulture, ki nas oddaljuje od globoko skrite resnice. Kaj pa, če ženska seksualnost sploh ni tako pasivna? Morda je zaradi dolge zgodovine ustrahovanja prava narava ženskega poželenja zgolj pregloboko zakopana, da bi jo lahko zares spoznali.” pronicljivo razmišlja Tili Kojić v svojem spletnem članku Kaj hočejo ženske v postelji.

“Vse te teorije in študije nakazujejo pomembnost tega, da ženske razumejo svoje telo in čustva. Še pomembneje je, da svoje poželenje prepoznajo in si priznajo, kaj jih v resnici vznemirja.” nadaljuje Tili in navaja mnenje Lise Diamond, profesorice na Univerzi v Utahu, ki meni, “da ženske premorejo večjo seksualno pretočnost kot moški, njihovo željo pa v večji meri narekuje čustvena povezanost kot telesna privlačnost. Iz evolucijskih in kulturnih razlogov ženske zelo cenijo bližino in dolgotrajno razmerje, vendar je zmotno misliti, da je trajen odnos glavni vir ženskega poželenja. Veliko podatkov priča, da imajo ženske šibkejši spolni nagon kot moški, poleg tega je verjetneje, da v dolgotrajnem razmerju zanimanje za seks prej upade pri ženskah kot pri moških, saj za prebuditev libida potrebujejo več stimulacije kot moški.”

Navaja še ugotovitve profesorice psihologije in seksologinje Meredith Chivers, ki trdi, “da bi razlog za razhajanje med dejanskim in zaznanim vzburjenjem pri ženski lahko bila negativna čustva, ki jih ima ženska do svojega telesa”. Seksologinja, dr. Marta Meana se v precejšnji meri strinja s to trditvijo, saj je prepričana, “da je za žensko vrhunec že to, da vzbuja poželenje v drugem”. “Toda na drugi strani pri ženskem poželenju ne gre za povezanost oziroma odnos, pač pa je bolj samoljubne narave”, pravi dr.Marta Meana. To narekuje koprnenje po ljubezni do sebe, po želji, da bi postala predmet erotičnega občudovanja in spolne potrebe.

Pri raziskavi Chiversove je najzanimivejši podatek, “da so se ženske vzburile hitreje in lažje, vendar tega niso vselej priznale (ali sploh dojele). Mar to pomeni, da ženske niti ne vemo, kaj hočemo? Ali pa nas je družba preprosto naučila zatirati željo? To je ena od ključnih dilem, ki še čaka na odgovor, do takrat pa morajo ženske same ugotoviti, kaj si v resnici želijo. Vzburjenje ni nekaj, kar bi jim lahko dovolili ali ne. Nemara pa svoje želje težje razumejo zato, ker odraščajo z zamegljenim zavedanjem o erotičnih sporočilih svojih genitalij.”

Na dogodku Seksualnost – delavnica za ženske , se boste 24. in 25. novembra v Ljubljani, spoznale s svojo seksualnostjo, svojimi čustvi in sprejemanjem sebe.

 

Naravna kozmetika in čistila

Naravna kozmetika in čistila

Naravna kozmetika

Naravna kozmetična sredstva so tista, ki vsebujejo le stoodstotno naravne sestavine iz kontrolirane pridelave ali nabrane v neoporečnih predelih. Sestavine izdelkov naravne kozmetike ne vsebuje sintetičnih barvil in dišav in ni testirana na živalih. Za naravno kozmetiko je značilno, da se ne skuša vmešavati v naravne procese, ki potekajo v telesu, pač pa skuša delovati v sozvočju z njimi.

Temelj delovanja naravne kozmetike je ohranjanje oziroma vzpostavljanje naravnega ravnovesja. Ker sredstva, ki jih takšna kozmetika vsebuje, niso agresivna, je učinkovanje naravnih pripravkov nekoliko počasnejše kakor pri običajni kozmetiki. Toda glede na to, da tudi dolgoročna uporaba naravne kozmetike ne predstavlja nevarnosti za zdravje, je vredno potrpeti.

Naravna čistila
Kako pogosto za čiščenje doma uporabljate kemikalije? Skoraj zagotovo bo odgovor – vedno. Ste kdaj pomislili, da so naši sodobni domovi polni strupenih čistil, ki onesnažujejo naše domače okolje, za to pa plačuje visoko ceno naše zdravje?

Čeprav naj bi nam številna čistila, osvežilci zraka in podobni produkti olajšali vsakdanje bivanje in ga naredili prijetnejše, pa za takšno udobje najvišjo ceno plačuje naše zdravje, pa tudi zdravje najmlajših, ki so v najnežnejših letih še posebno občutljivi. Na zdravje seveda vpliva tudi onesnaževanje okolja ob proizvodnji in zaradi odpadkov. Po podatkih USNC Health Statistic-a samo v ZDA vsak tretji človek trpi zaradi alergij, astme, sinusitisa in bronhitisa, pri nas pa je moč opaziti porast takšnih in podobnih zdravstvenih težav še zlasti pri otrocih.

Te zdravstvene težave bi lahko preprečili ali vsaj zmanjšali tudi z zmanjšanjem količine sintetičnih kemikalij v domačem okolju. Čistilna sredstva lahko vsebujejo tudi nevarne kemikalije, ki niso navedene na etiketah, ne glede na to, ali gre za poceni ali draga čistila.

Eden najpreprostejših načinov zmanjšanja za zdravje škodljivih posledic je prenehanje ali vsaj omejitev uporabe čistil iz trgovin in čiščenje s pomočjo naravnih, kar doma izdelanih čistil. Večino sestavin za domača čistila dobimo kar v kuhinji, poleg tega so domača čistila cenejša in v veliko primerih prav tako učinkovita kot kupljena. Obstaja veliko poceni naravnih alternativ, ki jih je zelo preprosto uporabljati in so varen nadomestek kupljenih čistil. Gre za vsakdanje, okolju in zdravju prijazne sestavine, ki se jih da uporabljati samostojno ali v kombinaciji.

Na delavnici Priprava naravne kozmetike in čistil v Slovenj Gradcu, se boste 15. oktobra lahko naučili kako sami izdelati naravno kozmetiko in čistila. Delavnica bo tudi v Ljubljani.

Avtopilot

Avtopilot

Vsaka pot se začne z mislijo. Zato so naše misli tako pomembne. Odločajo kam se bomo v življenju namenili. Tudi naše sanje se ne zgodijo kar same od sebe. Z mislimi jih v spanju prikličemo k sebi.

• Misli drugačne misli! Star način razmišljanja mi ne bo nikdar prinesel novega, drugačnega življenja. Če bom vedno premleval stare in obrabljene misli bo rezultat vedno enako življenje; življenje, ki me ne zadovoljuje in osrečuje. Zato mislim drugačne misli!

• Pridobi nova prepričanja! Vsak dan nešteto misli s svetlobno hitrostjo potuje skozi moje možgane, vendar se večina ne zasidra v njih, ampak odbrzi naprej. Pridejo na kratek obisk in izginejo. Ko pa misel vedno znova prikličem k sebi, se ta naseli v moji glavi, dobi stalno prebivališče v mojih možganih. Te misli so prepričanja, so tisto, v kar verjamem, verujem. Vedno znova mislim srečne, pozitivne, vesele in ljubeznive misli in te bodo postale stalnica v mojem življenju.

• Akcija! Začni delovati v skladu s svojimi novimi mislimi in prepričanji. Prikliči ta tandem v svoje življenje. Samo drugačne, nove misli, nova prepričanja in drugačen način delovanja lahko pomenijo začetek novega, drugačnega življenja, takega kot si ga želim jaz in si ga želiš ti.

 

Nastja

Prihajajoče delavnice