Monthly Archives: Junij 2012

Motivacija

Vztrajno. Potrpežljivo.

Potrebno je vložiti veliko, veliko, veliko majhnega truda, ki ga nihče ne opazi, preden dosežeš karkoli omembe vrednega. (B. Tracy)

Polž je počasen. Enostavno in resnično. Kot dejstvo, da ni pomembno koliko časa boš ti potreboval, da v življenju uspeš. Življenje ni tekma. Ni prvih mest in zlatih medalj. In veš kaj? Čeprav je polž počasen, je uspel pravočasno prilesti na Noetovo barko.

Medtem, ko je počasi lezel proti cilju, je opazoval večje in hitrejše živali, ki so dirjale proti barki. Vendar se zanje ni zmenil. Vedel je, da nima smisla tekmovati z njimi, zato se s tem ni obremenjeval. Lezel je počasi a vztrajno. Nihče mu ni želel pomagati, nihče ga ni niti opazil. Polž pa je bil vesel za vsakogar, ki se mu je uspelo rešiti. In tudi njemu je uspelo rešiti svojo kožo, svojo hišico.

Bil je vztrajen. Bil je potrpežljiv. Če imaš v rokavu ti dve vrlini lahko v življenju marsikaj dosežeš. Vztrajnost te bo nagradila z uspehom. Ne obupaj čeprav boš tekel maraton. Pomisli kaj vse boš doživel in koliko dragocenih izkušenj boš pridobil na stezi. Teci počasi, vztrajno in potrpežljivo. Izplačalo se bo. Ko boš prišel na cilj si oddahni in reci hvala.

Nastja

Starševstvo

Ko si mislila…

Ko si mislila, da ne gledam, sem videl, kako obešaš mojo prvo sliko na vrata hladilnika. In želel sem si narisati še eno, še lepšo.

Ko si mislila, da ne gledam, sem videl, kako si nahranila zapuščenega psa. In spoznal sem, kaj je skrb.

Ko si mislila, da ne gledam, sem videl, kako delaš torto za moj rojstni dan. Naučila si me, da tudi majhne stvari veliko pomenijo.

Ko si mislila, da ne gledam, sem te slišal moliti. Verjamem, da Bog obstaja in vem, da me je vedno pripravljen poslušati.

Ko si mislila, da ne gledam, sem čutil tvoj poljub za lahko noč. Počutil sem se ljubljenega.

Ko si mislila, da ne gledam, sem videl solze v tvojih očeh. Spoznal sem, da se v življenju zgodijo tudi stvari, ki te prizadenejo in da jokati ni greh.

Ko si mislila, da ne gledam, sem videl, da si zaskrbljena. Trudil sem se biti “velik”.

Ko si mislila, da ne gledam, sem gledal… in želel sem se ti zahvaliti za vse stvari, ki sem jih videl, občutil in spoznal, ko si mislila, da ne gledam.

Nastja

Nasveti

Delovni nalog

Nasmej se… vsaj za trenutek.
Pleši, pa čeprav si manjkal na plesnih vajah.
Ljubi z vsem srcem ne glede na to kolikokrat je že krvavelo.
Razvajaj svoje brbončice z okusi življenja.
Ustvari mojstrovino, ko boš predeloval občutke jeze.
Podari delček sebe.
Velikodušno razdajaj svoje izkušnje in znanje.
Daj vse od sebe, a ne pozabi na počitek.
Smej se svojim napakam.
Občuduj oblačno nebo in ne sprašuj zakaj je tako.
Odpusti si… z jezo v srcu pač ne moreš živeti.
Sprejmi skrivnosti življenja.
Tu in tam poglej na stvari iz zornega kota nekoga drugega.
Objemi drevo.
Ne obremenjuje se s tem kar mislijo drugi.
Nauči se kaj novega o sebi.
Trdno verjemi v svoja prepričanja.
Živi življenje.

Nastja

Motivacija

Ga poznaš? 2

Prebujanje.

Moj “notranji otrok” se prebuja iz dremeža. Kako vem? Ker….

Sem sproščena, nasmejana in vesela
Jokam ob sentimentalnih filmih
Preveč razvajam svoje otroke
Se rada igram z barbikami in prebiram knjigo Peter Pan
Se zjokam, ko se spomnim pogreba svojega prvega psa
Z veseljem pomagam ostarelim staršem
Dobim solzne oči, ko listam albume s slikami iz svojega otroštva
Ker mi srce divje razbija, ko plezam na drevo

Rada ga imam. Rada imam to malo punčko z rjavimi očmi. Spodbujam jo. Rada skrbim zanjo. Ponosna sem nanjo. Je lepa, pametna in privlačna. Je delovna in ustrežljiva. Uživam v njeni družbi.

Želim se ji opravičiti, ker sem jo včasih prizadela. Ker sem jo zanemarjala in pozabila nanjo. Ker je bila tolikokrat spregledana in poslana stran. Ker je morala tako hitro odrasti in postati mama, odgovorna in načelna. Ker je bila že tolikokrat razočarana.

Obljubim, da bom skrbela zanjo, za punčko z rjavimi očmi. Trudila se bom, da mi bo zaupala. Poslušala jo bom, vedno si bom vzela čas. Peljala jo bom na sprehod v gozd. Na tobogan v park. Dovolila ji bom naročiti šest kepic sladoleda in obuti čevlje z vrtoglavo visoko peto. Poslušala jo bom. Varovala jo bom pred razočaranji in neiskrenim ljudmi. Imela jo bom brezpogojno rada.

Nastja

Starševstvo

Najstniki in mačke

Življenje delim z najstnico in potepuškim mačkonom. Mogoče ga tudi ti, mogoče ga še boš. Samo z najstnikom, samo z mačkonom. Mogoče nekega dne z obema. Te zanima ali so si mačke in najstniki podobni?

Ne najstnik in ne maček, nihče od njiju ne obrne glave, ko ga pokličeš po imenu.
Ne glede na to, kaj vse narediš za njiju, zgleda kot da ni nič dovolj dobro.
Redko vidiš mačka, ki se sprehaja okrog v spremstvu odraslega. Tudi najstniki se v svojem okolju neradi kažejo v družbi svojih staršev.

Tudi če poveš najbolj hud vic se niti najstniku niti mačku na obrazu ne bo narisal niti najmanjši nasmešek.
Nihče od njiju ne posluša take glasbe kot mi, starši.
Maček ali najstnik, vseeno… oba lahko ležita na kavču v dnevni sobi tudi po več ur, nepremično. Še dihanje jima predstavlja neznanski napor.

Maček ima devet življenj. Tudi najstnik se včasih obnaša kot da bi imel več kot eno.
Najstnik in maček zehata na enak način. Predstavljata popolno sliko dolgočasja in v tem uživata.
Maček ali najstnik, nikomur ni mar za praske ali prah na pohištvu.

Znano je, da maček ponoči hodi na lov. Tudi najstnik ima nočno potepanje v svojih genih.
Nasvet iz prve roke; za kakršnekoli informacije ali navodila, kako najuspešneje voditi najstnika skozi težavna leta, na moje začudenje, niso drugi starši ali psihologi, temveč veterinarji. Predlagam, da svojo domačo knjižnico opremiš s kakšnim priročnikom o mačkah.

Zapomni pa si; ko serviraš hrano ne delaj naglih gibov. Vem pa, ko potrebujeta družbo, božanje ali tolažbo, z veseljem prideta sedet v moje naročje, kjer predeta v moje največje zadovoljstvo.

Nastja

Življenje

Živi in pusti živeti

“Zakaj si tako vesel kadar si žalosten?”
“To sem jaz, ti občutki so mi znani. Ker je vse enostavno, ko sem žalosten.”
“Ampak to boli.”
“Ja, boli. Vendar so ti občutki čudno prijetni. To je nekaj čisto normalnega.”
“Pa se nikoli ne naveličaš te bolečine, ki jo nosiš v sebi?”
“Se. Ampak to še bolj boli. In ta bolečina me na nek način osvobaja.”
“Pa se ti ne zdi tole samouničujoče ravnanje nevarno?”
“Je. Nevarno je. Ampak, če nisi nikdar žalosten ne moreš vedeti kako je biti vesel. Če ne znaš pristati tudi leteti ne znaš.”
“Ja. Imaš prav.”
“In ko se bom enkrat naučil biti srečen, bom najbolj srečen na svetu.”
“Kaj bi si zaželel, če bi imel na voljo samo eno željo?”
“Hmm… mislim, da bi si zaželel iti domov. To bi mi pomagalo najti mojo željo.”
“Mogoče. Ali verjameš, da se ti želja, ki si jo zaželiš, ob tem ko gledaš zvezdni utrinek, lahko zares izpolni?”
“Ne. Ne verjamem.”
“Jaz pa. Veš, vse okrog naju je narejeno iz zvezdnega prahu. Zato je tudi vsaka želja, ki se izpolni tisti zvezdni utrinek, ki je pristal na Zemlji.”
“O tem nisem nikdar razmišljal na tak način.”
” Zamisli se. Če ne odpreš vrat novim idejam, novemu načinu razmišljanja, bo vse ostalo zunaj.”
“Ampak, če odprem vrata bom tvegal, da vstopijo tudi vse slabe stvari.”
“Dobro. Slabo. Nikdar ne moreš zagotovo vedeti. Bodi odprt za spremembe.”
“Ne maram sprememb.”
“Zakaj ne? Mogoče bi jih moral nekako vzljubiti.”
“Ne razumeš me.”
“Potem mi pa pomagaj, da te bom razumel.”
“Sprememb se bojim. Grozne so. Nihče jih ne razume. Če jih hočeš razumeti, jih moraš poznati, sprememb pa nihče ne pozna, saj se kar naprej spreminjajo.”
“Mogoče pa potrebuješ prav to!”
“Ničesar nočem potrebovati.”
“Povem ti, vsak potrebuje nekaj.”
“Kaj pa ti potrebuješ?”
“Jutranje sonce. Zrak.”
“Prav, potem pa jaz potrebujem čokoladne objemčke.”
“Od vseh stvari ravno čokoladne objemčke?”
“Ja.”
“Povej mi, boš kdaj zmogel izpustiti vso to žalost, ki se jo tako tesno oklepaš?”
“Bom. Mogoče ne danes in ne jutri. Vendar mislim, da mi bo nekega dne uspelo.”

So stvari, ki jih nočemo spremeniti, so ljudje, ki jih nočemo nikoli zapustiti. Vendar pa se moramo zavedati, da spremembe ne pomenijo konec sveta, pomenijo začetek novega življenja. Jaz sem se odločila… grem naprej, spremembam bom odprla vrata. Pustila bom bolečino. Naj gre svojo pot. Včerajšnjih napak ne morem več popraviti. Zakaj bi se oklepala občutkov, ki me oddaljujejo od sreče, upanja in ljubezni?

Nastja

Motivacija

Če bi mi pripovedoval…

… svojo življenjsko zgodbo, bi te poslušal do konca?

Vsi imamo radi zgodbe. Zanimive, napete prav do konca. Dobra zgodba je najboljši način za posredovanje nekega sporočila. Celo podjetja so spoznala, da je strategija pripovedovanja zgodbe o določenem izdelku nekaj, kar kupce pritegne in na koncu tudi prepriča, da izdelek kupijo ter se k njim radi vračajo.

Si kdaj pomislil, kaj je steber vsake dobre zgodbe? Naj omenim glavne tri:

Tema
Tematika zgodbe nas pritegne, navadno prinaša sporočilo, ki je namenjeno našemu bolj ali manj poglobljenemu razmišljanju. Tisto nekaj nas spremlja prav do konca, do zadnjega poglavja, kjer se nam razodene nauk prebranega.
Dogajanje
Vzponi in padci glavnih junakov, oris njihovih situacij skozi pripoved nas drži v napetosti. Dobra zgodba ima veliko junakov, s katerimi se lahko večina bralcev poistoveti. In nauk zgodbe večino pripelje do razmišljanja in zaključka.
Glavni igralci
Junak. Junakinja.

Moje vprašanje tebi pa je…

Če bi mi pripovedoval svojo življenjsko zgodbo, bi te poslušal do konca? Je tvoja zgodba zanimiva in vredna poslušanja?

Kaj je namen tvojega življenja? Za kaj živiš?
Delaš kaj enkratno zanimivega, razburljivega, kaj takega, kar daje tvojim dnem, mesecem, letom pečat navdušujočega dogajanja? Ali je tvoje življenje enoličen proces robotiziranega stroja v najnovejši tovarni? Dolgočasno, predvidljivo in pusto?
Se ukvarjaš s sabo in iščeš poti za nadgradnjo svojega jaza? Potuješ s tokom ali si morda drzneš pokazati, da si unikat? Si junak, junakinja ali neopazen lik v ozadju?
Če mi poveš svojo zgodbo, bom na koncu ujel kakšen nauk iz katerega bi se lahko tudi sam kaj naučil? Me bo tvoja zgodba navdušila do te mere, da bom zaradi nje spremenil pogled na življenje in začel delovati v smeri, da nauk vgradim tudi v stebre svoje zgodbe?

Če živiš življenje, pripoveduješ odlično zgodbo! Če pa le obstajaš je tvoja zgodba nezanimiva,dolgočasna in je morda čas, da jo začneš pisati na nov list papirja, z barvnimi svinčniki.

Dejstvo je, da se ljudje spomnijo le dobrih zgodb! Zato se potrudi in naredi svoje življenje pomembno. Pogum ti bo pomagal preskočiti vse ovire na poti in z vztrajnostjo boš uspel. Če se ne boš soočil s strahovi, delal napak in tvegal, ne boš dosegel ničesar omembe vrednega. In tvoja zgodba bo, verjemi, na smrt dolgočasna. In nihče je ne bo želel prebrati ali poslušati.

Spoštuj se in živi kot glavni junak v najbolj zanimivi zgodbi, ki je bila kdaj napisana. Če si sedaj odločen, da napišeš razburljivo zgodbo, nabito z zanimivimi dogodki, ki bodo včasih mejili na norost, ne čakaj, ne oziraj se, sprejmi moj izziv…pojdi in napiši!

Nastja

Motivacija

Ga poznaš?

≈ Želel je biti ljubljen in zaželen
≈ Želel je biti svoboden
≈ Želel je biti čustven in občutljiv
≈ Želel je biti ustvarjalen z domišljijo brez meja

≠ Ni želel biti prizadet
≠ Ni želel biti žalosten
≠ Ni želel biti zlorabljen
≠ Ni želel biti zapostavljen

♥ Rad je bil srečen
♥ Rad je bil opažen
♥ Rad je bil radosten
♥ Rad se je igral

Ga poznaš? Pomisli vendar! Ne? Ti niti na misel ne pade kdo bi lahko to bil? Mogoče otrok iz sosednje ulice, mogoče prijatelj iz vrtca? Pobrskaj po spominu. Kdo je?

Naj ti namignem. Blizu ti je, pa vendar daleč. Poznaš ga, a ne veš točno kdo je. Zbuja se, a večino časa spi. Lačen je pa ne dobi prave hrane. Tvoj je, samo tvoj… Kdo je?

Tvoj “notranji otrok”. Se ga spomniš? Včasih nasmejan, razposajen in vriskajoč, neustrašen, vesel, z iskricami v očeh, včasih pa žalosten, razočaran, prizadet, zlorabljen, spregledan. Ti si odrasel a on je še vedno v tebi. Prebudi ga! Osvobodi ga odraslega telesa in mu daj še eno možnost da zaživi. Povleci ga iz banke spomina in začnita biti eno. Igrajta se, nagajajta, čutita, čofotajta po lužah, podpirajta eden drugega, delajta peščene gradove in milne mehurčke, sklepajta kompromise in se pogovarjajta.

Si ga uspel prebuditi? Ne? Mogoče ga je strah, mogoče noče biti spet prizadet. Ne obupaj, prosim. Preberi še ostale članke na temo “Ga poznaš?” in verjamem, da ga kmalu prebudiš iz dremeža.

Nastja

Motivacija

Kdo za vraga si ti?

Kdo si? Si sploh resničen? To vprašanje se mi je zadnjič pojavilo na neki spletni strani, ko sem že ničkolikokrat pozabila geslo za dostop. Dalo mi je misliti. Pa sploh vem kdo za vraga sem?

Naslednjič, ko greš mimo ogledala se ustavi za trenutek in poglej osebo, ki strmi vate. Si to ti ali je to le tvoja podoba? To je podoba, ki jo daješ zunanjemu svetu. Pa se zunanjost sklada z notranjostjo?

Dolgo časa nazaj je živel mož, ki je rad igral norčka. Tu in tam si je z največjim veseljem privoščil marsikoga. Nosil je masko, ki je od ljudi zvabila od smeha do joka in raznoraznih grimas. Všeč mu je bilo kar je počel; strašil ljudi in se norčeval iz njihovih podob in občutkov. Oboževal je občutek, ko mu je adrenalin gnal kri po žilah. Rad je imel hojo po robu, saj nikdar ni vedel, kdaj bo padel. Na začetku je masko nosil samo nekaj dni na teden, kasneje si jo je nadel vsak dan. Nositi jo je začel celo med spanjem. Z masko na obrazu je bil nedotakljiv, popoln, skoraj veličasten. Leta so minevala in kar naenkrat je spoznal, da nekaj manjka, da to ni več on. Izgubil je stik s sabo. Nekega dne se je med svojo predstavo zaletel v mladenko in zgodila se je ljubezen na prvi pogled. Toda, ko je hotel z mladenko na večerjo, se ga je ta tako prestrašila, da je zbežala stran. Mož z masko jo je jokajoč prepričeval, da to pravzaprav ni on. Skušal je sneti masko z obraza, pa je ni mogel. Maska se mu je po vseh teh letih prirastla na kožo in postala njegov obraz. Trudil se je in svojo zgodbo razlagal ljudem, pa ni nikogar zanimala. Vsi so nosili maske. Vsi so živeli v zavetju svojih mask in se pretvarjali.

Kdo si? Tudi ti nosiš masko? Včasih si nadenemo masko v upanju, da se bomo tako lažje skrili pred zunanjim svetom, pred ljudmi, ki nas morda ne bi imeli radi, če bi vedeli, da nismo popolni. To početje zna biti zelo naporno. Kdaj si se nazadnje ozrl vase tako poglobljeno, da sta se tvoja zunanjost in notranjost zlila v eno?

Marsikdo med nami si ne zna odgovoriti na vprašanje “kdo si”, ker tega pravzaprav ne ve. Resnični jaz je pogosto potisnjen nekam v globino našega bitja, da lahko tisto bitje z masko opravlja svoje delo, nastopa in ugaja zunanjemu svetu.

Mogoče je čas, da odvržeš svojo masko in

se nehaš pretvarjati, da si srečen, kadar v resnici nisi
če si v razmerju, ki te spravlja v obup poiščeš pomoč ali ga zapustiš
če sovražiš svojo službo najdeš novo ali se izobraziš za poklic, ki te veseli
če imaš v službi preveč zadolžitev prosiš za pomoč
se naučiš reči ne
prenehaš biti gospa oziroma gospod »prijetnež«
prenehaš z reševanjem drugih in najprej rešiš sebe
tvegaš in pokažeš svoj pravi obraz… naj ga vidijo prav vsi
stojiš na glavi in meditiraš
če vse zgoraj našteto ne uspe, lahko še vedno poiščeš strokovno pomoč

Povej, kakšno je življenje brez maske? Se prepoznaš v ogledalu? Za vraga, pa saj to si resnično ti!

Nastja

Motivacija

Pajek

Slišala sem zanimivo zgodbo. Mogoče je resnična, mogoče samo pripoved babice, ki je rada strašila svoje vnuke, kaj bo, če ne bodo ubogali.

Bil je pridigar. Predan svoji službi, z veseljem je služil cerkvi in Bogu. Vsako sredo je v svojih pridigah neskončno dolgo razlagal o zlu, ki prežema ljudi, nepoštenosti in načinih kako se ubraniti pred vsemi temi pogubnimi dejanji. Nekateri verniki so zavzeto poslušali, spet drugi so zavijali z očmi in tretji gledali na uro, kdaj bo že konec.

Ampak pridigar se ni dal motiti. Razpredal je in razpredal, dokler se ni končno naveličal. Utrujen se je sesedel na stol, še prej pa končal svoje misli z besedami: “Oh Gospod, očisti mojo grešno dušo v kateri se prepletajo pajčevine zla in greha. Amen.”

To se je ponavljalo leta in leta, vsako sredo, ob šestih, en pridigar, ena pridiga in en zaključek. Neke srede, ko ni bilo videti konca pridiganju, pa je ženica, ki je obiskovala to cerkev vse svoje življenje, počakala, da je pridigar končal svoje molitve, seveda z obveznim stavkom na koncu: “Oh Gospod, očisti mojo grešno dušo v kateri se prepletajo pajčevine zla in greha. Amen”

Takrat je vstala in na glas rekla: “Oh Gospod, prosim te, ubij že tega groznega pajka, ki našemu dragemu pridigarju že leta in leta plete pajčevine po njegovi duši in ga odreši muk.”

Zamisli se za trenutek. Se po tvoji duši tudi prepletajo pajčevine slabih odločitev, pretvarjanja, sebičnosti, pohlepa, laži, vzvišenosti, ignorance in strahu, ki hranijo pajka, ki zadovoljen in sit ždi v kotu ter neumorno plete niti? Imaš moč in voljo, da preženeš tega pajka in očistiš svojo dušo vseh pajčevin?

Kot večina stvari v življenju, posebej tistih s katerimi posegamo globoko v dušo svojega bitja, je težkih. Napornih. Zlahka obupamo, ker nam zmanjka vztrajnosti in volje. Odloči se in očisti svojo dušo vseh pajčevin. Mogoče ti ne uspe takoj ubiti pajka, lahko pa ga s pomočjo ljubezni, naklonjenosti, prijaznosti in razumevanja izstradaš ter mu vzameš moč ter voljo. Vsak dan bo spletel manj pajčevin.

Nastja

Motivacija

Poišči namen

Vse kar je bilo kdaj ustvarjeno, je bilo ustvarjeno z namenom. Z očmi gledam, z ušesi poslušam, z nosom voham. Zdravniki rešujejo probleme v medicini, odvetniki se ukvarjajo s pravnimi vprašanji. Jopica me greje, ura kaže čas. Vse ustvarjeno reši problem.

Vsak od nas je tukaj, da reši “problem” in predvsem od naše volje in zmožnosti raziskovanja je odvisno ali bomo “problem” najprej našli in ga potem še uspešno rešili. Iskanje “problema” je v resnici iskanje namena, zaradi katerega smo se znašli tukaj, točno na tem mestu, točno v tem obdobju, točno v tem življenju. In ko najdemo rešitev za “problem” najdemo tudi naš namen.

7 vprašanj, ki ti lahko pomagajo odkriti tvoj namen

1. Kaj rad počneš?
Tvoj namen je povezan s tem, kar rad počneš. Najbolj odločni in osredotočeni ljudje vedno počnejo tisto, kar radi počnejo. Bill Gates ima rad računalnike, Oprah rada pomaga ljudem, Edison je rad izumljal. Kaj imaš ti rad? Je to branje, pisanje, ukvarjanje s športom, petje, igranje inštrumenta, slikanje, poslušanje, kuhanje, popravljanje, podjetništvo? Karkoli rad počneš je neposredno povezano s tvojim namenom.

2. Kaj rad počneš v prostem času?
Karkoli rad počneš v prostem času te povezuje s tvojim namenom. Če te slikanje sprošča in razveseljuje, je to znak. Če rad vrtnariš, je to znak. Če se rad pogovarjaš, je to znak. Sledi znakom, ki ti nakazujejo pot do tvojega namena. Kako bi izkoristil svoj prosti čas, če bi ga imel več na razpolago? Bi poučeval starejše? Ali pa morda napisal knjigo?

3. Kaj najprej opaziš, kaj pritegne tvojo pozornost?
Frizer najprej opazi neurejeno pričesko, prodajalec neprivlačno izložbeno okno, modni oblikovalec slabo narejeno obleko, mehanika zmoti čuden zvok motorja, glasbeniki takoj slišijo zgrešeno oktavo. Kaj pa ti? Kaj te zmoti? Kaj pritegne tvojo pozornost?

4. Česa bi se rad naučil?
Kakšne knjige in revije rad prebiraš? So to kuharski priročniki? Revije o opremljanju prostorov? Knjige o duhovni rasti, uspešnem in srečnem življenju? Če bi imel knjižnico, s katerimi knjigami bi bila najbolj založena?

5. Kaj najprej zaneti iskrico tvoje ustvarjalnosti?
Pisanje, slikanje, prodaja, načrtovanje? Kako se počutiš, ko oblečeš svojo novo kreacijo, ki si jo šivala zadnjih nekaj tednov? Ali pa ob prebiranju članka, ki si ga objavil v občinskem glasilu? Imaš ideje za nove kuharske recepte?

6. Kaj od tvojih vrlin najprej opazijo tvoji “fani”?
Če nihče ne obožuje tvoje kuharije, potem najbrž ne bi hotel postati glavni kuhar v restavraciji. Če pa ljudje “lajkajo” tvoje pisanje, petje, fotografijo ali bloganje potem je to znak, kateremu moraš slediti.

7. Kaj bi delal, s čim bi se ukvarjal, če bi bil vedel, da ti ne more spodleteti?
Ali bi odprl frizerski studio, se udeležil X- faktorja ali pa morda postal podjetnik? Česa bi se lotil, če bi bil prepričan v svoj uspeh? Tudi v tem lahko najdeš znak, ki te bo peljal do tvojega namena.

Ta vprašanja so ti morda pomagala pokazati tja, kjer se skriva tvoj točno določen namen. Eno vprašanje predstavlja le en košček v sestavljanki, zato poglej na odgovore kot na celoto. Potopi se v vprašanja in iz globin tvoje zavesti bodo priplavali odgovori, ki te bodo usmerjali po poti raziskovanja tvojega namena v življenju, ki ga živiš, tukaj, sedaj.

Me veseli, da si članek prebral. Meni so vprašanja pomagala najti moj namen, pa tebi?

Nastja

ACCESS BARS z Ano Omanovič »
16. marec 2024
SOP z Ano Omanovič »
Srečanje po dogovoru, pišite na info@anaomanovic.com in rezervirajte svoj termin
Osebne seanse z Ano Omanovič »
Individualno srečanje po dogovoru, pišite na ana@hisaradosti.com in rezervirajte svoj termin
Osebno srečanje s Harisom »
Kaj vse si še lahko, kar si nisi mogel niti predstavljati?